Malo levo in malo desno, pa smo siti. Lahko bi celo rekli »hitra prehrana« ali »na vsakem koraku, ob poti, na vrtu ali ob njem«. Zanimivo, da prav take stvari povezujejo s terminom slow food, kar v tem primeru ne pomeni počasne prehrane, le prepuščanje užitkom, ki nam jih ponujajo jedi z vonjem, okusom – in videzom, s sestavinami iz narave okoli tebe, pa kolikor časa že to traja. Dlje traja, bolje je, vsaj po moje. »Vzemi in pojej«, dobesedno. Tudi: »po liniji najmanjšega odpora«, bi se jo dalo opisati in: okusna, lepega videza pa še inovativna in – veliko bolj zdrava od tiste, ki se je je vzdevek prijel in se nikakor noče posloviti. Le zakaj? Tudi svetovne smernice tiščijo v smer: preprosto, pravkar nabrano in malce drugače. In zakaj ne segamo večkrat po takih stvareh, ki se nam ponujajo kar same? Okoli nas je toliko užitnega, še posebno v tem času, in lahko bi se nasitili kar med sprehodom (mimo trgovine). Užitnih je veliko več reči, kot si mislimo, le upati si je treba in imeti malce volje za spoznavanje novih okusov, kar je za nas v zrelih letih že težko, za katere pa kaj kmalu ugotovimo, da nas že tako ali tako vežejo na mladost ali pa so zelo podobni nekim našim vsakdanjim jedem. Rožica tu in rožica tam, tudi listki, steblo z nekaj dodatki. S skupno besedo jim lahko rečemo zelišča, pridelana na vrtu (ali ukročena) ali pa tista s travnika, ki so enako okusna, dišeča in morda še bolj – zdrava. Naj naš sprehod po vedno bolj cvetočem travniku ne bo enoličen. Glejmo okoli sebe, utrgajmo vse, kar se nam zdi vabljivo, vonjajmo in se – pred hranjenjem – seveda pozanimajmo o primernosti. Z vračanjem v kulinarične spomine, ne le naših prednikov, tudi generacij veliko pred nami, svetovnih sil, ki so med drugim zelišča uporabljale za glavne trgovske sestavine, blagovne menjave, zaradi njih so nastajale vojne ali so se odkupile velike zamere. Uporabljali so jih v zdravilne namene, v namene poslikav, ki so vidne še danes. Menim, da velja ceniti modrosti generacij pred nami in zelišča umestiti v (vsaj) kuhinjo. Bodite v cvetju.
Za dva
- 6–10 cvetov drobnjaka
- 2 žlici ajdove moke
- 2 žlici pirine moke
- 1,5 dl piva
- 3 jajca
- pol žlice medu
- sol
- voda po potrebi (lahko mineralna)
- olje za cvrtje
Priprava:
Bodi vztrajen in pusti drobnjak, da zraste do cvetov.
Nekaj jih odtrgaj skupaj s peclji, da boš lažje pomakal.
Zmešaj obe vrsti moke in dodaj pivo, med, sol in jajca.
Dodaj toliko vode, da bo masa prav gosta za pomakanje cvetov.
Maso pusti stati pol ure.
Pripravi olje in pomočene cvetove v maso speci v njem.
Postavi jih na kuhinjsko servieto, da vpije odvečno olje, in ponudi še vroče.
Zraven postrezi sezonsko solato in/ali jogurtovo pomako z zelišči (timijan, majaron, koriander...)
