S koromačem je tako, da ga obožuješ ali pa ne maraš, skoraj ni druge možnosti. Njegov okus je tako poseben, da zahteva prav takšno naklonjenost. Meni je všeč, torej zelo všeč. Najraje imam presnega, čeprav tudi dušen ni slab. Všeč mi je, da njegov sladkast okus z zamolklo pikantno noto prevlada v jedi, zato ga kombiniram z bolj neopaznimi sestavinami, da lahko pride v polnosti do izraza. Melona in koromač sta zame nova kombinacija, odkritje letošnjega vročega poletja, naklonjenega solatam. Včasih ne bi za nič združevala sadja in zelenjave, sladkega in slanega, ampak na srečo sem v kuhinji vedno bolj sproščena in celo inovativna; ne bi si mislila, da bi bilo to kdaj možno. Z gorčico v prelivu in praženo kumino je mešanica melone in koromača čista poezija, se razume, kulinarična. Meni gre lepo skupaj s kozarcem precej hladnega belega grozdnega mošta Acija Urbajsa, mojega priljubljenega biodinamičnega vinarja z Rifnika pri Šentjurju. Steklenica z oznako bio je bila napolnjena davnega leta 2008. Moja pijača nima dodanega žvepla, zato me po njej ne boli glava. Morda bi me vseeno, če bi spila več kot kozarec po kosilu, zato bom ostala pri varnem odmerku in še dlje bo trajalo, da pridem do dna steklenice. Aci, na zdravje! Grozdje je dozorelo v nevihtnem poletju z nalivi in močnim vetrom, pravi meteorološka zgodovina. Julija 2008 smo se spraševali, ali se je morda že začela jesen. Nobenega vročinskega vala niti toplotnega presežka, le močan dež z grmenjem, ki se je pogosto zavleklo pozno v noč. Že brez te primerjave mi je bilo letošnje poletje pri srcu, saj skoraj ne more biti lepše. To je podobno kot s koromačem – vroče poletje ti je všeč ali pa sploh ne.
Koromač in melona
- dva gomolja koromača (z zelenimi vejicami)
- zrela dišeča melona
- žlica gorčice
- sol po okusu
- balzamični kis
- oljčno olje
- zvrhana žlička kumine
Koromač in melona naj bosta dobro ohlajena. Iz hladilnika jemljemo sproti, ko pripravljamo. Kumino popražimo v ponvi s težkim dnom – toliko, da zadiši. Odstavimo in pustimo, da se počasi ohladi. Ohlajeno zmeljemo v kavnem mlinčku. Za preliv zmešamo balzamični kis, gorčico, praženo mleto kumino in sol. Količino začimb prilagodimo okusu, pravilo pa je, da začnemo z manj in dodajamo. Nazadnje prilivamo olje in mešamo, da dobimo kremast solatni dresing. Melono prerežemo in očistimo semena z žlico. Najlepše bo, če uporabimo žlico za sladoled. Izdolbemo jo nad skledo, da prestrežemo tudi sok. Skledo s kroglicami melone postavimo v hladinik. Koromaču odrežemo prvo, zunanjo plast. Po navadi je preveč nitkasta in zato neuporabna. Previdno odrežemo tanke zelene lističe in morebitne mlade poganjke ob straneh. Nasekljamo in prihranimo za konec. Gomolja koromača razpolovimo po dolžini in narežemo na trakove po širini. Tako prerežemo dolge nitke. V skledi zmešamo z gorčičnim prelivom in pustimo kakšnih 10 minut, nato primešamo melono iz hladilnika (s sokom vred), posujemo z zelenimi lističi in takoj ponudimo.
* Gorčica je v osnovi hladna kremasta omaka iz zdrobljenih gorčičnih semen in začimb. Mi poznamo dokaj blago varianto. Po najstarejšem receptu iz 4. stoletja je pripravljena iz gorčičnih semen, medu, kisa in oljčnega olja. Menda so jo poznali že stari Egipčani, z njo so se razvajali v stari Grčiji in tudi Rimljani, v 13. stoletju pa jo v svojo kuhinjo za vedno sprejmejo Francozi.
