Obtožena četverica živil

Je že res, da se tudi v svetu živil in jedi nekaterim dogajajo pravcate krivice! V dobi visoko razvitih eksaktnih znanosti in ved se kot po tekočem traku vrstijo številne raziskave o živilih, njihovih dobrih in slabih vplivih, ki jih imajo na človekov organizem. Pa moramo verjeti vsem? Verjetno ne, in kako bi tudi jim, ko pa za eno samo banano, paradižnik ali pistacije obstaja gora protislovnih ugotovitev – od tistih t. i. hardcore znanstvenih do tistih bolj amatersko raziskovalnih. In nemalokrat se po dolgem času izkaže, da se je nedolžnemu jajcu kar lepo število let godila krivica, vse dokler ga naslednja prepričljiva raziskava ne opere očitane krivde.

Ponujamo vam nekaj argumentov v zagovor četverici, ki je padla v nemilost splošne javnosti, čeravno so dolga desetletja dobro služili človeku in njegovemu zdravju, počutju in teku.

Jajca niso le holesterol

Naj začnemo kar z jajci, ki so eno najbolj naravnih in univerzalnih živil in se jih z veseljem poslužujejo tudi naši živalski prijatelji. Kljub vsemu so številna mnenja o njihovi škodljivosti zaradi obilice holesterola preglasile glas razuma, tako da se jim nemalo kdo izogiba na življenje in smrt! Hja, in kaj reči v njihov zagovor? Mnogi prehranski strokovnjaki še vedno menijo, da je jajce popoln izdelek narave. Njihova posebnost je namreč, da vsebujejo vse hranilne snovi, ki jih potrebuje človeško telo. Razlog je seveda v tem, da je jajce zasnovano kot popoln paket preživetja za zarodek, ki se razvija v njem. Če prištejemo še dejstva, da je strošek pridelave razmeroma nizek, so dostopna vse leto, jih je lahko hraniti in pripraviti za uživanje ter so odličen nadomestek živalskim beljakovinam, smo dobili skoraj popolno živilo! Največja neumnost, ki so se je spomnili, je, da namesto celega jajca pojeste le beljak ter se s tem izognete holesterolu in kalorijam. Resnici na ljubo se s tem izognete tudi vsemu drugemu, kar v njem sploh je! Beljak ima precej manjšo hranilno vrednost, saj je sestavljen večinoma iz vode ter nekaj proteinov. Tudi vse druge hranilne snovi se skrivajo v rumeni sredici – vitamini, minerali ter približno 10 odstotkov maščob. Vsekakor je zanimivo preverjeno dejstvo to, da je le četrtina teh maščob nasičenih – torej tistih, iz katerih nastaja dodatni t. i. slabi holesterol. In če dobro pomislite, ima jajce glede na težo, hranilnost in maščobe ugodno razmerje med dobrim in zlim. Pazite le, da ne bo več zla prinesla dodatna maščoba ocvirkov, slanine in obilice olja pri pripravi. Tudi v mehko kuhano jajce zna biti precej užitno.

Stoodstotni pomarančni sok ni sam cuk'r

Kozarec pravega pomarančnega soka pri zajtrku ni le ena od nepotrebnih kaloričnih bomb, o čemer bi vas utegnil prepričati kak dietolog. V mislih imamo pravi 100-odstotni sok, ki res vsebuje kar precej sladkorja, vendar le zaradi sladkih pomaranč! In pomaranče, ki so zgoščene v soku, imajo veliko vitamina C in drugih antioksidantov ter odlično vplivajo na jutranje uravnavanje prebave. Seveda je velika razlika med pravim 100-odstotnim sokom, po možnosti narejenim doma iz svežih pomaranč, in njegovimi bednimi približki z malo soka in veliko arom, ojačevalci okusa ter dodanim sladkorjem. Razlika je precej očitna tudi pri ceni! A ne izplača se goljufati, saj je razlika v vsebnosti koristnih snovi zares očitna. Konec koncev je dovolj, da ga pri zajtrku popijete le deci ali dva, ki vam prebudita organizem in prebavo ter vas poleg vitaminov napolnita še s telesu hitro dostopno energijo za dober začetek dneva!

Maslo v boju proti margarini

Maslo že dolgo ni več v boju, saj je bitko proti margarini že davno izgubilo. Ne popolnoma, v veliki večini pa že, saj velja za najbolj osovražene maščobe – in še mlečne povrhu! No, maščoba je pač maščoba, in zagovarjati pretiranih količin nikakor ne gre, za vse tiste, ki pa težko pogrešite jutranji kruh z maslom in marmelado ali masleni rogljiček, pa vendarle še obstaja upanje, da ga ne bo treba zamenjati z margarino! Res je, da je maslo nasičena maščoba in vsebuje holesterol, vendar je mnogokrat to manjše zlo kot skupek umetnih snovi, ki jih najdemo v margarini. Ta je precej bolj tehnološko obdelana in vsebuje poleg rastlinskega olja še razne ojačevalce okusa, barvila in emulgatorje, ki vežejo tekočine in olja. Pri proizvodnji spremenijo tekoča olja v netekoč namaz, pri čemer se spremeni kemična zgradba olj. Določene nenasičene maščobne kisline se spremenijo v transmaščobne, ki so najmanj zdrava oblika večkrat nasičenih maščob, ki vpliva na raven holesterola v krvi ter nastanek krvnih strdkov. No, pa smo tam, kjer ni muh!

Čokolada ni le razvada

Polemike o čokoladi so nekoliko manj krute, argumenti za in proti pa vsaj malo bolj uravnoteženi. Da življenje ne bi bilo prelepo, nam poleg vztrajnega bombardiranja z reklamami za sladke razvade od vsepovsod težijo še s tisoč in enim dokazom, kako nepotrebna je ta sladkarija za smrtnika, da je vendarle le kup sladkorja in maščob, da redi, da je kriva za mozolje, glavobole, ter podobne neumnosti. Ja seveda, kaj še! Če ne drugega, lahko verjamemo trditvam znanstvenikov, ki pravijo, da temna čokolada vsebuje veliko polifenolov, antioksidantov, ki imajo precej pozitivnih učinkov na zdravje. Polifenoli zmanjšujejo visok krvni tlak in vplivajo na zvišanje seratonina, ki prinaša občutek sreče in dobro počutje. Vse to zaradi vsebnosti kakava, zato si le privoščite kako ta temno, katere nežni lističi se kar stopijo v vaših ustih!

Za konec še precej umesten nasvet: vse zgoraj našteto uživajte v mejah normale! Tako je z vsemi stvarmi v življenju – zmernost je ne le lepa vrlina, ampak recept za zdravo in polno življenje!