O poceni praznični večerji

V tem predsnežnem času opazujem naše hišne ljubljenčke, ki so se prav vsi malo poredili. Verjetno še imajo v podzavesti, da morajo pred zimo več jesti, saj je treba nabrati zalogo za mrzle dni, ko bodo potrebovali več energije še za gretje telesa. Žival tako ravna nagonsko in seveda ne razmišlja o tem, da v resnici ne potrebuje dodatne energije za gretje, saj se po vsakem zimskem sprehodu udobno namesti na kavč v centralno ogrevani sobi. Tako živali. Pa se ljudje vedemo kaj drugače?

V enem od teh popoldnevov v prodajnem centru opazujem ljudi, ki nabavljajo hrano za praznike. Kot da bo konec sveta. Poslušam znanke, ki se že pogovarjajo o receptih za pripravo silvestrske večerje. Česa vsega ne bodo imeli na mizi … Že če bi samo od vsake teh jedi poskusil eno žlico, bi najbrž bilo dovolj za nekaj dni.

Poleg tega je priprava toliko jedi za gospodinjo pravzaprav zelo naporna. Celodnevno garanje bo najbrž pustilo utrujenost na gospodinji. Hja, in na koncu bo zelo verjetno še izbruhnil prepir.

Dva vozička hrane

Pred mano na blagajni stoji zajetna gospa z dvema prav tako »obilnima« otrokoma. Kar dva vozička hrane in pijače ima. Čeprav to niti po naključju ni kulturno, si ne morem premagati in opazujem, kaj vse zlaga na pult. Izbor izdelkov nikakor ne kaže na to, da bi gospa kupila ozimnico, ampak predvsem stvari, ki jih nameravajo pojesti v kratkem. Glede na njeno postavo me ne preseneti niti precejšnja količina svežega mesa, sira, salam, potice, piškotov niti večja količina slanih prigrizkov in gaziranih pijač. Za nakupljeno odšteje kar 140 evrov. Ko vse to zlaga nazaj v voziček, se kar malo zadiha. Nič čudnega.

14 evrov namesto 140

Seveda se pri vratih trgovine še ustavi in znanki potoži, kakšni hudi časi da so: »Srednji sloj je najbolj prizadet. Saj nam plače zadostujejo komaj za najosnovnejše.« Draga moja, če bi kupila najosnovnejše, bi na blagajni plačala 14 in ne 140 evrov! In niso visoke cene hrane, temveč tvoj apetit. Seveda ne pozabi dodati, da vsak mesec samo za hrano potroši kar 500 evrov, kar je več kot polovica njene plače. Še otročiča ji prikimata. Jasno tak vedenjski vzorec prenaša na potomce, ki bodo gotovo prav tako delali samo za hrano.

Tudi če odštejem druge potrebščine, ki jih je dama zložila v voziček, je samo za hrano in gazirane pijače odštela dobrih 100 evrov. Za eno večerjo in še za pripravo obrokov naslednjih nekaj dni. Če bi količino hrane, ki jo bodo použili v tem času, zmanjšala za polovico, ne bi bil nobeden od njene družine prikrajšan. Če ne bi imeli toliko prigrizkov, pa bi se morda, namesto da bi jih grizljali na kavču, odpravili na sprehod. Torej bi lahko prihranila 50 evrov pri enem samem nakupu. Seveda moram upoštevati, da je čas okoli novega leta in da ljudje takrat pač nakupujemo več in boljše, vendar je gospa jasno poudarila, da vsak mesec porabi vsaj 500 evrov. Zato da pojedo četrtino več hrane, kot bi jo potrebovali za normalno življenje. Če bi zmanjšali količino za toliko, bi mesečno prihranili 125 evrov in v enem letu kar 1500 evrov. S tem denarjem pa bi si namesto silvestrovanja pred televizorjem že lahko privoščili praznike v enem od slovenskih zdravilišč.

Po praznikih pa hujšamo

Že res, da so prazniki čas, ko je skoraj nujno kaj dobrega pripraviti in pojesti. Vendar je, kot pri vseh stvareh, pretiravanje popolnoma napačna strategija. Velika razlika je med zaužitjem dobre večerje in med nažiranjem preko vseh razumnih meja.

In po praznikih bodo časopisi spet polni nasvetov, kako se znebiti tistih kilogramov, ki smo si jih pridobili. Pa jih nismo dobili zato, ker smo vse leto stradali in je med prazniki končno prišel čas, ko se lahko do sitega najemo. Nikakor. Pojedli smo vsaj za tri osebe in zdaj imamo težave.