Ker vsebuje do štiridesetkrat več hranil kot odrasle rastline, postaja vedno bolj priljubljena ne samo kot dekoracija na krožnikih vrhunskih chefov, ampak tudi v vsakdanji prehrani, pravita Andrej Jurejevčič in njegovo dekle Nika Vukša, ki mikrozelenjavo pridelujeta v svojem novem podjetju.
Ideja mikrozelenjave prihaja iz ZDA, kjer so jo v osemdesetih letih preteklega stoletja začeli gojiti za potrebe vrhunskih restavracij. V zadnjih letih pa postaja vse bolj priljubljen trend tudi na domačem jedilniku. V mikroobliki lahko gojimo vse vrste zelenjave in zelišč z užitnimi listi, saj uživamo steblo in liste, tako da jih odrežemo tik nad zemljo. »Vsi, ki so jo poskusili, so bili navdušeni nad njo,« pravi Andrej Jurejevčič, ki sta ga mikrozelenjava in vrtnarjenje povsem zasvojila.
Vitaminska bomba
Okus mikrozelenjave je enak kot pri odrasli rastlini, samo veliko bolj izrazit, kar pomeni, da jo jedem dodajamo manj, prilagodimo količino, včasih je dovolj že ščepec. Hkrati pa je izredno bogata s hranili. Raziskovalci Univerze v Marylandu v ZDA so bili presenečeni nad rezultati primerjalnih raziskav. Glede na težo vsebujejo namreč listi različne mikrozelenjave od štiri- do štiridesetkrat več hranil kot odrasle rastline, torej vitaminov C, E, K, betakarotena itd., pravi Gene Lester, glavni raziskovalec. Seveda se glede vsebnosti hranil razlikujejo posamezne vrste mikrozelenjave, nekatere imajo več enih, druge drugih hranil, vse pa jih imajo več kot njihove 'odrasle' različice. Izstopa brokoli s kar štiridesetkrat več hranil kot normalna rastlina. »Večina hranil gre običajno v plod, razdelijo se po celotni rastlini, tu pa so skoncentrirana v steblu in listih,« pravi mladi podjetnik, ki se je lani poleti začel intenzivneje ukvarjati s pridelavo mikrozelenjave. »Hranila se pri tem črpajo naravnost iz semena, ne iz zemlje.«
Na neki točki namreč zaustavimo rast, s tem pa ohranimo koncentracijo hranil v mladi rastlinici. Ustavimo jo v prvih sedmih do štirinajst dneh, odvisno od vrste rastline – redkvice po sedmih, grah po desetih … Rastline so tedaj visoke od 3 do 10 centimetrov.
In kdaj jo moramo 'požeti'? »Pri redkvicah je to optimalno v dveh dnevih, če jo hranimo na hladnem, v hladilniku, se obdrži tudi do enega tedna. Ostale rastline zdržijo nekje pet dni,« pravita. Pozneje hranila upadajo in okus je manj izrazit, užitne pa so še vedno. Redkvica in gorčica npr. hitro rasteta, zato je treba prej zaustaviti rast in ju hraniti v hladilniku. Seveda lahko mikrozelenjavo tudi takoj porežeš in daš v hladilnik samo liste, vendar potem ni tako sveža, kot če to počnemo sproti. Če bi jo pustili, bi se razvila v prave rastline, tako pa so stebelca natlačena in nimajo pogojev za to, tudi temperatura ni primerna za to. Če bi poganjki zrasli in imeli dovolj zemlje, pa bi jih lahko pozneje presadili v vrt. Zato kolobarimo. Ko pojemo eno posodico, naročimo naslednjo. Svoj vrtiček pa je treba tudi dnevno zalivati in obvezno odliti odvečno vodo iz posodice.
Odločitev za vrtnarjenje
Andrej in Nika sta začela eksperimentirati z mikrozelenjavo povsem naključno, pa vendar je bila preusmeritev dejavnosti podjetja tudi velika življenjska prelomnica in odločitev za bolj zdrav življenjski slog. Nika še študira in piše diplomsko nalogo iz socialnega dela, Andrej pa je pred leti prekinil študij ekonomije in najprej osnoval svoje podjetje za organizacijo študentskih zabav.
»Oba rada dobro jeva, kar je bila osnova, da naju zanima hrana,« sta povedala. »Začela sva spremljati kuharske strani, preizkušati jedi, Andrej rad tudi dekorira hrano na krožniku. Najprej sta naju pritegnila okus in uporabnost mikrozelenjave za dekoracijo, ko pa sva odkrivala vedno več, naju je navdušilo tudi to, da je taka zelenjava bolj zdrava,« pravi Nika. »Vse skupaj je sovpadlo z mojim zanimanjem za vrtnarjenje,« doda Andrej. »Po neprespanih nočeh in spoznanju, da me nočno življenje osnovne poslovne dejavnosti uničuje, se nisem mogel več zabavati, brez tega pa ne moreš biti dober organizator dogodkov. Zato sem se umaknil, hkrati pa me je začelo sproščati delo na vrtu pri starših. Delo z zemljo te namreč povsem spremeni!« Ne živita še skupaj, sta pa soseda in oboji starši imajo vrt. Kar naenkrat je tako prišel preklop, ko sta ugotovila, da je noro, kar počneta, in da lahko iz tega nekaj nastane. Prijatelji in družina so bili zelo navdušeni nad testnimi izdelki, zato sta nadaljevala.
Bio semena, primerna za kaljenje, dobivata od slovenskih dobaviteljev. Mikrobiološko so testirana, kar izključuje zdravstveno tveganje, tako kot zemlja, v kateri rastejo. Za zdaj rastline gojita v zaprtem prostoru zaradi občutljivosti za temperaturne spremembe, pod umetno svetlobo, s primerno vlago, pomladi pa načrtujeta sajenje na prostem. Za zdaj dostavljata po Ljubljani, v prihodnje pa bo njuna mikrozelenjava na voljo tudi na tržnici.
Kombinacije in recepti
Pravita, da jo sama dodajata skoraj vsem jedem, celo za zajtrk jo jesta. Odlična je v solati, sendvičih, sušiju, spomladanskih zvitkih, namazih, dodatek na ribah, mesu, rižotah in testeninah, v solatnih prelivih, z jajci za zajtrk, gobami, s hrano iz voka … Grah je posebej všeč otrokom, ki – pravijo mame – ga jedo celo namesto čipsa.
Različne vrste, različna hranila
|
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
