Ljudje smo taka bitja, da radi verjamemo v nesporne resnice, čeravno večina od njih prej ali slej konča na odpadnem kupu zgodovine. No, seveda ne vse in res je tudi, da nekatere trdovratno kljubujejo dolgim desetletjem. Oglejmo si nekaj precej trdovratnih.

Kruh redi

Kampanja proti ogljikovim hidratom je na žalost zajela tudi kruh, najosnovnejše in v Sloveniji še kako priljubljeno ter tradicionalno živilo. Pa so ogljikovi hidrati s kruhom na čelu res tako neverjetno zlo za našo linijo? Kopica ameriških znanstvenikov je v obsežni študiji dokazala prav nasprotno. Polnozrnate vrste kruha lahko celo pomagajo shujšati! Že res, da je polnozrnati po kalorični vsebnosti domala enak belemu, vendar obstaja velika razlika pri vsebnosti vlaknin. Slednje so tiste, ki zaposlijo želodec za dolgo in dajejo občutek sitosti znatno dlje kot živila brez vlaknin. Prebavni trakt dela intenzivneje, energija pa se v telo sprošča počasneje in bolj polagoma. Ob tem so nihanja sladkorja v krvi manjša, zato je pravilnejša tudi naša presoja o tem, kako lačni smo v resnici.

Prigrizki so nepotrebna razvada

Poznate ljudi, ki stalno nekaj grizljajo, a so vendarle povsem normalnega, če ne kar zavidljivega stasa? Vi pa se vseskozi pazite, pojeste le en obrok na dan ali maksimalno dva, a se kljub temu nikakor ne morete znebiti tistih nekaj kilogramov. Zveni znano? No, skrivnost se najverjetneje skriva v količini. Tisti, ki po malem meljejo ves dan, tudi ob glavnih obrokih ne pretiravajo. Pravzaprav je menda naše telo narejeno tako, da potrebuje prav to – kup manjših obrokov na dan, ki vzdržujejo enakomerno raven sladkorja v krvi, kar se kaže tudi v dobri delovni storilnosti in veliki energiji za aktivnosti. Taki ljudje so bolj zadovoljni, niso razdražljivi in nikoli ne sanjarijo o hrani, ki si jo bodo privoščili za kosilo ali večerjo, medtem ko ravno stradanje med obroki spodbuja volčjo lakoto. Seveda ni vseeno, kakšni so ti prigrizki. Četudi so to majhna mašila, še ne pomeni, da jih lahko sestavlja le čips ali čokolada. Prav nasprotno – naj bodo kar najbolj raznolika in taka, ob katerih bo vaše telo pridobilo poleg energije še kaj koristnega v obliki vitaminov in mineralov. Recimo: pest mandljev, banana, lonček navadnega jogurta, kuhano jajce ...

Rdeče meso je slabo za srce

Zagotovo se mu je vsaj malo storila krivica. Prav nesramno smo namreč v zadnjih letih povzdignili na piedestal samega zdravja vso perutnino, medtem ko je rdečemu mesu pri marsikaterem potrošniku že na daleč odklenkalo. A v resnici o njegovi škodljivosti sploh ni trdnih dokazov. Še več, znanstveniki z ugledne kalifornijske univerze so ugotovili, da samo rdeče meso prav nič bolj škodljivo ne vpliva na naš organizem kot belo, ampak so glavni in resnični krivec predelava in dodatki, ki se pri tem uporabljajo. Večji del salam, paštet in pasteriziranih mesnin je sicer res narejen prav iz rdečih vrst mesa, vendar je dodan najpogosteje še kup soli, dodatnih maščob in, kar je še huje, nitratov in nitritov, ki dolgoročno lahko vplivajo na razvoj nekaterih vrst raka. Ko boste torej naslednjič posegli po kateri koli mesnini, je najpomembneje, da je čim bolj naravna, nepredelana in brez dodatkov. V velikem loku pa se gre izogniti industrijskim salamam, hrenovkam, paštetam.

Jajce ni nepotrebna bomba holesterola

Če se je komu kdaj res zgodila krivica, potem se je zagotovo ubogemu kokošjemu jajcu. In to samo zato, ker vsebuje holesterol. Ali ni to res nekaj najhujšega, bi rekel marskikdo. Hja, jajce je resnici na ljubo res precej bogato s holesterolom, vendar moramo pri tem pogledati na stvar nekoliko širše. Holesterol je nujno potreben za normalno delovanje naših celic, saj uravnava prepustnost celičnih membran. Kar 80 odstotkov ga proizvede telo samo, nekaj (okoli 20 odstotkov) pa ga pridobi tudi s hrano. Več ga je v tistih tkivih, kjer je njegova produkcija večja ali v katerih je velik delež celičnih membran (jetra, hrbtenjača, možgani). Kot verjetno veste, poznamo dobrega in slabega. Slab se rad lepi na ožilje, vendar njegova količina ni odvisna samo od tega, koliko holesterola smo neposredno pojedli, ampak je njegova produkcija v jetrih močno odvisna od tega, katere maščobe uživamo. Margarina ga na primer resda ne vsebuje, vendar maščobe, iz katerih je pretežno sestavljena, vplivajo na posledično hiperprodukcijo holesterola v jetrih. In kaj je nauk te zgodbe? Z jajci morda res ne gre pretiravati, a njihova krivda za naš povišani holesterol ni tolikšna, kot se jim jo poskuša pripisati. Bolj kot na jajca pazite na to, kaj pojeste, koliko in kako kakovostne maščobe vnašate v svoje telo. Vsake toliko pa si jih le privoščite, saj so med najboljšimi in kakovostnimi viri proteinov ter B-vitamina.