Nekaj bi vam podarila

Z decembrskimi prazniki ni nič narobe. Božično-novoletni stres, za katerega rečemo, da žal spada zraven, si sami ustvarimo, ker se prepustimo takemu razmišljanju. Za konec leta so še posebno značilni nepotrebno zapravljanje denarja, naglica, polne ceste in parkirišča, vrste v trgovinah in utrujene trgovke, ki bi tudi rade imele kaj od praznikov. To poberemo iz kolektivnega razpoloženja, nalezemo se drug od drugega. Treba se je ustaviti. Naročiti kavo (čaj) v prijetno osvetljenem lokalu, se ozreti okrog sebe in ugotoviti, da je dan pravzaprav čisto prijeten. Mesto je čudovito z vsemi temi lučkami, bleščicami in že leta in leta istimi staromodnimi melodijami. Nobenih daril mi ni treba kupiti, doma ne potrebujem zalog hrane za naslednje tri mesece in na praznovanje ne bo odločilno vplivala nova obleka.

Kaj komu podariti

Zdaj si lahko končno oddahnem in, saj res, uživam. Nikamor se mi več ne mudi bolj kot sicer. In če so že prazniki, bi bili lahko malo bolj veseli in dobre volje. To je brezplačno, lepo darilo domačim, sodelavcem in prijateljem. Tega se vsak razveseli in po navadi vrne v enaki meri. Če ste se ujeli v igro obdarovanja, pa v miru razmislite, kaj bi komu zares želeli podariti. Ne spet kreme za telo in toplih nogavic. Poskusite z boni. Podarim vam bon za mirne božične praznike. Otroku podarim večer branja pravljic do onemoglosti (obdarovanec naj bo merilo). Bon za ves dan samo zate, ko ne odprem računalnika in se ne oglasim na telefon – O. K., morda samo odgovorim na SMS-sporočila, če je res nujno. Podarim ti bon za skupen sprehod, ki bo dolg vsaj dve uri. Bon enkrat pospravim tvojo sobo namesto tebe. Še bolje: džoker bon za danes, da ti ne smem reči pospravi sobo. Bon za greva skupaj v kino, jaz kupim vstopnice. V mislih imam kar nekaj obrazov, ki bi jim rada podarila bon za vročo čokolado, unovčljiv spomladi (prej ne bo mogoče).

Nekaj dobrega za pod zob

Imam pa še kulinarični obdaritveni predlog. Podarite nekaj, kar se lahko poje. Še več, specite nekaj, kar bi vsak z veseljem pojedel. Uporabite najboljše sestavine, ekološko maslo, jajca zadovoljnih kokoši, fino moko, domače lešnike. Ustvarjajte, preizkušajte, zabavajte se. Ko se boste pozneje sprehajali med bleščečimi se stojnicami in se brez skrbi smehljali veselemu decembru, izberite zanimivo pločevinasto škatlo s pokrovom, ne preveliko, ne premajhno, ravno prav veliko za tiste piškote, ki vam bodo najlepše uspeli. Tudi če je ne najdete, bo s prazniki vse v redu, s piškoti pa tudi. Saj menda ni pomembna škatla, bolj vsebina. Zato si namesto da bi za njo tekali po trgovinah, raje naročite še eno kavo (čaj). It‘s christmas time, čas božiča je.

Pariške rože

Staromodno pecivo iz kuharskih zvezkov prejšnjih generacij sicer zahteva nekaj spretnosti, ni pa prezahtevno. Piškoti so simpatični, unikatni in zelo okusni. Potrebujemo 60 dag moke, ščepec soli, zavojček suhega kvasa, žličko sladkorja, pol decilitra mleka, 25 dag masla, 4 jajca, 25 dag sladkorja v prahu, naraven vaniljev sladkor in 30 dag mletih lešnikov ali orehov. Sredi kupčka posoljene moke nastavimo kvas (kvas, sladkor, žlička mlačnega mleka). Ločimo beljake in rumenjake. S preostalim mlačnim mlekom, maslom, narezanim na koščke, in rumenjaki zgnetemo testo. Pokrito naj vzhaja vsaj pol ure. Iz beljakov stepemo sneg in mu med mešanjem počasi dodajamo sladkor v prahu, na koncu pa z žlico vmešamo še lešnike. Testo na pomokani površini razvaljamo v štiri nekaj milimetrov debele pravokotnike. Vsakega premažemo s četrtino nadeva in zvijemo z daljše stranice proti sredini z obeh strani, tako da dobimo dva zvitka. Po dolgem prerežemo, vsak zvitek tesno zavijemo v folijo in damo v hladilnik za pol ure. Ko naredimo osmo ruladico, prvo že lahko vzamemo iz hladilnika in jo narežemo na pol centimetra široke rezine. Polagamo jih na peki papir in pečemo približno dvajset minut pri temperaturi 180 stopinj.