Klasična slovenska poletna jed so kumarice v omaki. Kumare, ki rastejo na vsakem vrtu in jih je prav zdaj v izobilju, spadajo v družino bučevk. Čeprav se nam zdijo nekaj najbolj običajnega za naše okolje, izvirajo iz daljne Indije. Tam jih gojijo že tisoče let, k nam pa so prišle kar zgodaj, saj jih omenja že rimski gurman Apicij. Rad jih je imel tudi rimski cesar Tiberij. Viri pravijo, da jih je hotel jesti prav vsak dan. Ker takrat niso poznali rastlinjakov, da bi jih lahko vzgajali tudi zunaj njihove sezone, so jih očitno že takrat znali konzervirati in ohraniti za hladne dni. V kis vložene kumarice so še danes najbolj klasična ozimnica.
Neverjetno privlačne za popolne užitke
Če nam decembra zadišijo kumare, je to edina prava izbira. Znano je, da so lahko neverjetno privlačne. Kadar si jih nenadoma zaželi ženska, ne glede na sezono in primernost trenutka, je precej možno, da je noseča. Od kod izvira ta želja po kumaricah? Vsebujejo zelo veliko vode, le tri odstotke suhe snovi pa vsebuje nizkokalorične vlaknine, polne kalcija, kalija in železa. Poleg tega je kumara izrazito bazična hrana, kar jo uvršča med zelo zdravo zelenjavo. Lahko bi torej rekli, da jo nosečnice intuitivno prepoznajo. Kumarice so tudi sicer priljubljene, predvsem v mediteranski kuhinji, kjer jih običajno pripravljajo presne, kot ohladitev v vročih dneh. Nepogrešljive so v grški solati, hladni španski juhi ali indijski raiti. Prav tako je znano, da mnogi kumar sploh ne marajo in jih nikoli ne jedo. Angleški pisatelj iz 18. stoletja je za takšne nejedce napisal slaven recept za kumare: narežemo jih, posolimo, dodamo kis in olje, potem pa vržemo v smeti, ker so popolnoma neužitne. Očitno z njimi ni imel najboljših izkušenj.
Najboljše so s ...
Kumare s krompirjem so slovenska ljudska jed. Kumarično omako pripravimo iz svetlega prežganja, naribanih kumar, čebule in kisle smetane. Na globokem krožniku bo zraven gost pire krompir. V nekaterih receptih kuhajo kumare kar skupaj s krompirjem. Za omako so najboljše večje, ki še niso razvile semen. Tanko jih nalistajo, naribajo na rezinice, redkeje narežejo na kockice. Začimbe kumarične omake so česen, kumina, poper in koper (koprc) ali fino nasekljan peteršilj. Ponekod jih tudi rahlo sladkajo. Sladkor karamelizirajo na olju čisto na začetku kuhanja. Njihov okus lepo zaokroži kisla smetana, tudi gladko razmešana skuta, manj kalorična je varianta z jogurtom, ki naj ne razvodeni omake. Kiselkast okus je vsekakor zaželen, zato se v omaki znajde tudi zrel paradižnik. Kumare lahko tudi okisamo.
Kumarična omaka
tri srednje velike kumare
(za pol kilograma naribanih)
zvrhana žlička soli
večja čebula
2 žlici olja
pol žličke cele kumine
žlica moke
dva stroka česna
velik paradižnik (najboljši volovsko srce)
poper
peteršilj ali koper
kisla smetana ali jogurt
Kumare olupimo in narežemo na tanka kolesca (naribamo). Majhne, mlade kumare za to jed niso primerne. Ko kumaro prerežemo, naj bo rezina svetle barve, ne zelenkaste. Lahko uporabimo tudi bolj zrele z izrazitimi in že trdimi semeni. Take prerežemo po dolžini in večino semen izpraskamo z žlico, nato pa jih prav tako tanko narežemo oziroma naribamo. V večji skledi jih posolimo, pregnetemo z rokami in pustimo. Čebulo olupimo, prerežemo po dolžini in narežemo na tanke polovične kolobarje. Primešamo kumaram. Čebula se bo zaradi soli zmehčala, kumare pa bodo postale tako lažje prebavljive. Za prebavo je v receptu tudi kumina. Zrna popražimo na olju, da začnejo poskakovati, nato posodo odstavimo. Vmešamo moko in takoj, še preden porjavi, narezan paradižnik in strt česen. Vrnemo na štedilnik in pražimo. Ko zadiši česen, prilijemo hladno vodo (pol skodelice) in hitro mešamo, da se grudice razpustijo. Kuhamo par minut, nato pa dodamo dobro ožete kumare s čebulo. Popramo po okusu, in če je to sploh treba, dosolimo. Počasi kuhamo pet do deset minut, nekajkrat premešamo po dnu. Na koncu dodamo kislo smetano ali jogurt in ne kuhamo več. Posujemo z nasekljanim peteršiljem ali koprom in ponudimo s krompirjevim pirejem. Omaka naj bo gosta.
