ŽIVILA

Napad na stres

Objavljeno 02. marec 2013 13.45 | Posodobljeno 02. marec 2013 13.45 | Piše: Špela Verovšek

No, pa so še ene počitnice pri koncu. Za večino se bo znova začel delovni ritem – služba, šola, obveznosti –, skratka stvari, ki od nas zahtevajo veliko energije in dobre živce za premagovanje stresa.

Metin čaj – v vroči ali ledeni obliki – pomaga umiriti prenapete živce. Foto: Shutterstock

V eni od ameriških revij so nedavno sestavili seznam tistih živil, ki naj bi blagodejno vplivala na naše razjarjene in preobremenjene živce. Vsakdanji stres namreč ne prizanaša skoraj nikomur in človek mora strniti vse bojne vrste, da ga onemogoči, tudi tako, da na jedilnik postavi prave reči. Pa poglejmo, kaj bi stres uspelo preganjati.

Bučna semena

Zavoljo visoke vsebnosti minerala magnezija so si izborila mesto na lestvici protistresnih živil. Pravijo, da le 30 odstotkov ljudi zaužije dnevno tudi zadostno količino magnezija, kar preostalih 70 odstotkov postavlja v večje tveganje za simptome preobremenjenosti, kot so nervoza, glavobol, napetost, stalna utrujenost, nespečnost in visok krvni pritisk. Pomanjkanje vedno spremljajo tudi spremembe v presnovi kalija in kalcija. Tudi na straneh pomurskih lekarn opozarjajo, da je večji vnos tega minerala v stresnih okoliščinah nujen, sicer se nam lahko zgodi začarani krog, ko se poveča dovzetnost za stres, ta pa vodi v še večje pomanjkanje. Že pest bučnih semen na dan izpolni polovico dnevnih potreb našega organizma po tem mineralu, dobro pa je ob tem uživati hrano, bogato z vitaminom D, ki pomaga pri njegovi absorpciji.

Avokado

Zrel, mehak in mazljiv avokado je odličen nadomestek mlečnim namazom in dober vir mononasičenih (dobrih) maščob. V povezavi z visoko vsebnostjo minerala kalija (vsebuje ga kar trikrat več kot na primer banane, ki se ravno tako priporočajo kot dober vir kalija), ki je ključen pri uravnavanju delovanja srca, je slasten sadež naravnost briljantna rešitev proti visokemu krvnemu pritisku, ki zaznamuje marsikatero stresno situacijo.

Zelišča

Večino zelišč odlikujejo številna aromatična olja in snovi, ki vplivajo na različna stanja našega duha. Od tod tudi osnovni princip aromaterapije oziroma sposobnost arom, da dražno ali pomirjevalno vplivajo na nas. Posebno pomirjevalen učinek ima na primer poparek iz baldrijana pa tudi pehtran, koriander itd. Seveda nekatere dišave mnogokrat še poslabšajo stanje stresa in celo povzročijo glavobol, zato se prepričajte, da tistih, ki na vas delujejo bolj dražilno, ne uporabljate, ko ste napeti.

Ovseni kosmiči

Ovseni kosmiči so nedvomno pametna izbira za zajtrk, ne le zato, ker pomagajo uravnavati stalno raven krvnega sladkorja in stimulirati delovanje naših možganskih celic, ampak tudi zato, ker so bogat vir serotonina – hormona, ki vpliva na občutek pomirjenosti in kontrole. Eden od biokemičnih učinkov stresnih situacij, v katerih se znajdemo, je namreč poraba naših zalog serotonina, ki v osrednjem živčevju igra pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, spanja, spolnosti in apetita. Zaradi tega hormona smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če ga je v možganih premalo, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša, če je pomanjkanje preveliko, lahko postanemo celo agresivni.

Metin čaj

Zeliščni čaji zagotovo niso nekaj, kar bi človek smel piti le pozimi, čeravno jih mnogi omejijo le na zimsko polovico leta. Metin čaj je eden tistih, ki se še kako dobro obnesejo, kadar koli nas stiska stres. Eterično olje mete namreč spravi v ravnotežje vse telo, odstrani živčne motnje, tudi živčno bitje srca. Že Sebastian Kneipp je poudarjal, da to olje znatno pripomore k pomiritvi hipohondrije, živčnega nemira in depresivnih stanj. Tudi več nedavnih študij je dokazalo, da pitje tovrstnega čaja izboljšuje koncentracijo, sposobnost pozornosti in treznega razmišljanja nasproti furji, ki se nam tako rada zgodi na stresen dan. Kljub temu da meta pomiri, pa ne deluje uspavalno.

Temna čokolada

Ta ima moč potolažiti še tako razrvan človeški duh, zato ni naključje, da v kriznih razmerah pomislimo prav nanjo. Kakav namreč vsebuje znatne količine flavonoidov, snovi, ki so v kakavu (veliko jih je tudi v rdečem vinu) in ima dokazano antioksidativne učinke na procese v telesu. Fenoli menda preprečujejo oksidacijo lipoproteinov majhne gostote v slabe maščobe, ki mašijo srčne arterije in povzročajo srčne bolezni – torej ravno nasprotno procesom, ki se dogajajo ob preobilici stresnih hormonov v krvi. Še ena snov v čokoladi, ki se sliši kar zakomplicirano (feniletilamin, ki je vendarle le še ena od mnogih snovi v naravi), se navaja kot eden glavnih dejavnikov, zaradi katerih je čokolada vir sreče.

Deli s prijatelji