Zanimiv desert iz kostanjevega pireja je dobil ime po vrhu Mont Blanc, najvišji gori v Evropi. Nekoč so jo imenovali bela gospa, seveda zaradi njene gracioznosti, nedoumljive, skrivnostne lepote, morda nedosegljivosti in muhavosti skal, ovitih v belo, snežno ogrinjalo. Kakor koli, nekaj visokega je navdihnilo tudi kuharja, ki je stolp kostanjevega pireja okrasil s sladko smetano in ga imenoval z njenim imenom. Mont Blanc (približna izgovarjava mobla') je tako postal eden izmed klasičnih francoskih receptov. Obožujejo ga tudi Italijani in, zanimivo, Japonci, ki to sladico najbolj zavzeto dekorirajo, pa ne le s snežno kapo iz smetane. Poznajo nešteto izvedb mont blanca, večinoma v velikosti grižljaja. Nepoznavalci jo zlahka uvrstijo med najboljšo japonsko sladico. Zgodovina pravi drugače. V italijanskih knjigah je omenjena že leta 1450 in nekateri so celo mnenja, da originalno spada v njihovo kuhinjo. Tradicionalno se pripravlja iz kuhanega kostanja, pretlačenega skozi posebno cedilo, da nastanejo kratki špageti. Uporabna je stiskalnica za krompir ali pa za česen, če so količine majhne. Pireju dodajo vaniljo in sladkor.
Tako pripravljen kostanj nadevajo v modelčke, dobro premazane z maslom, nato pa ohladijo in zvrnejo na krožnik. Nastane značilna oblika prepletenih kostanjevih vrvic. Včasih položijo takšno kostanjevo maso na nizke biskvitne podlage v obliki tortic z valovitim robom. Špagetast pire nadevajo tudi v papirnate posodice za mafine. Najpreprostejša različica pa je kupček pretlačenega kostanja sredi krožnika. Sladica mora biti vedno ohlajena – na mizo naj pride naravnost iz hladilnika. Mont blanc lahko prelijejo tudi s karamelnim sirupom. V kozici karamelizirajo sladkor, da zlato porumeni, nato pa med mešanjem prilivajo sladko smetano. Karamela se najprej strdi, nato pa stopi v smetani. Na tri žlice sladkorja pride približno 2 dl sladke smetane, lahko se doda tudi voda, da je preliv gosto tekoč.
Obvezen dodatek je oslajena stepena smetana (creme chantilly), pogosto, vsaj v Franciji, pa ponudijo zraven glazirane marone, kandirane cvetove vijolic in krhko beljakovo pecivo, meringe oziroma vetrnice.
- vrsta jedi: sladica
- kulinarična priložnost: zgodnja jesen
- dobra kombinacija: beljakove vetrnice
- število krožnikov: 4
- glavne sestavine: kostanj in stepena sladka smetana
- dodatki po okusu: glaziran kostanj
- posebnost: z vaniljo
- čas kuhanja/peke: 2 uri
- zahtevnost: ★★★★★
Mont blanc
(kostanjev pire s smetano)
- kilogram velikih kostanjev maronov
- liter mleka
- ščepec soli
- svež strok vanilje
- 15 dag sladkorja
- 2 dl sladke smetane
- žlička vaniljevega sladkorja
- žlica sladkorja v prahu
Nujen pripomoček za recept je stiskalnica, s katero se običajno pretlači krompir, kadar delamo krompirjevo testo, na primer za cmoke ali njoke. Iz stiskalnice prihajajo nekakšni kratki špageti. Takšen je videti tudi kostanjev pire v znameniti sladici mont blanc.
Kostanj olupimo in skuhamo v mleku. Strok vanilje, običajno jih prodajajo v ozkih steklenih epruvetah, po dolgem razpolovimo. Za to bomo potrebovali kratek oster nož in nekaj spretnosti. Prerezan strok damo v lonec, kjer se kuha kostanj, zraven pa še ščepec soli in sladkor. Sladko smetano stepemo z vaniljo in sladkorjem v prahu. Čez dobre pol ure preverimo, ali je kostanj že mehek. Ujeti moramo trenutek, ko je dovolj kuhan tudi v sredini, vendar še ne razkuhan. Kostanje jemljemo iz mleka in lupimo oziroma jim odstranjujemo rjavo kožico. To gre lažje, dokler so še vroči. Pretlačimo jih skozi stiskalnico, in sicer nad vsakim krožnikom posebej, da se sproti oblikujejo kupčki kostanjevih špagetov. Vrhove nekoliko potlačimo in obložimo s sladkano stepeno smetano.
Krožnik dekoriramo s piškoti ali po francosko z glaziranimi kostanji.