Redkvica je ena tistih vrtnin, ki jih sejemo večkrat na leto, tako da jih lahko uživamo od pomladi do jeseni, od aprila pa vse do novembra. Ker za kaljenje ne potrebuje tople zemlje, lahko prve setve opravimo zelo zgodaj spomladi, že februarja in vse do aprila. Naslednjič jo sejemo od junija do srede septembra, tako da je zdaj še čas, da ji poiščemo nekaj prostora na gredi. Sejemo vsake dva do tri tedne, tako bomo imeli pridelek vso sezono. Pomladne sorte, ki so odporne proti mrazu, potrebujejo od 30 do 40 dni, da zrastejo do primerne velikosti, poletne, ki bolje prenašajo vročino, pa 25 dni.
Med solato ali špinačo
Običajno jo sejemo med druge vrtnine, tako zanjo ne bomo porabili preveč prostora. Sejemo jo povprek ali v vrstice, centimeter ali dva globoko. Posevek obvezno redčimo, da bo med rastlinami pet centimetrov razdalje. Spomladi jo sejemo med vrste solate, pozneje skupaj s korenjem. Če semena korenja in redkvice zmešamo skupaj in posejemo, nam bo redkvica, ki vzklije prej, kazala, kje je korenje. Dobro se razume tudi s peteršiljem, paradižnikom, bučkami, blitvo, špinačo ter grahom in fižolom, medtem ko se v družbi čebule, kumar in kapusnic, torej zelja, cvetače, ohrovta in brokolija, ne bo počutila dobro. Redkvica v mešanih posevkih dobro vpliva na sosede, ki ostanejo za njo na gredi, saj zemljo, ko jih populimo, nekoliko razrahljamo.
Redkvica je nezahtevna rastlina, ki ne mara preveč pognojene zemlje. Potrebuje pa vlago, zato jo je treba v poletni vročini zalivati, sicer postane puhla. Redkvice, ki jih sejemo poleti, so ostrejšega okusa.
Sicer jih spomladi sejemo na sončne lege, poleti pa bolj na svetlo, vendar ne neposredno na sonce. Poletne setve so manj uspešne, saj redkvico ogrožajo bolhači, zaradi suše pa postanejo puhle. Zaradi premalo vlage lahko tudi olesenijo. Med boleznimi omenimo črnenje korenov.
Ne samo rdeče
Redkvice niso le lepo okrogle in rdečelične, najdemo tudi podolgovate sorte pa tudi bele ali rdeče barve. Med okroglimi so na voljo tudi rumene, vijolične in oranžne.
Okrogle sorte pobiramo, ko zrastejo do premera dva ali tri centimetre, podolgovate pa do šest centimetrov v dolžino. Čeprav uživamo predvsem korene, pa so okusni tudi listi, s katerimi obogatimo in osvežimo solate. Če pri pobiranju pridelka zamudimo, lahko koreni popokajo.
