Cveti jeseni, vsak cvet pa ima na koncu tri brazde, ki jih sušene z bližnjimi cvetnimi elementi uporabljamo kot barvilo, začimbo in tudi zdravilo. Za približno 500 gramov začimbe moramo potrgati kar 80.000 cvetov, zato ne preseneča, da je treba za gram te dragocenosti odšteti tudi do 12 evrov, kar ga postavlja na prestol najdražje začimbe na svetu. Dandanes ga praviloma dobivamo iz sterilnih rastlin na obsežnih plantažah v južni Evropi, Indiji, Iranu in Afganistanu.
Znižuje holesterol in zavira razvoj rakastih obolenj
Slovencem sta bližja njegova sorodnika, pomladanski žafran ali Crocus vernus, ki spada med prve znanilce pomladi, saj cveti že marca, in njegova podvrsta, beli žafran. Nobenega ne uporabljamo v zdravstvu. Navadni žafran prepoznamo po močnem vonju, ki nekoliko spominja na vonj jodoforma. Brazde vsebujejo dragoceno eterično olje z učinkovino safranal. Žafran ima grenak in pikanten okus, za rumeno barvo pa je odgovoren karotenoid, imenovan krokin. V Evropi ga ne uporabljamo kot zdravilo, v azijskih tradicionalnih medicinah pa je zelo cenjen, Kitajci ga denimo uporabljajo kot pomirjevalo in sredstvo za strjevanje krvi. Priznana je njegova vloga pri nižanju holesterola in zaviranju razvoja rakastih obolenj, predvsem na koži, svetujejo ga tudi za lajšanje bolečin v trebuhu, izboljševanje spomina in učnih sposobnosti ter v boju z duševnimi boleznimi, kot je depresija, za zdravljenje bolezni dihal, predvsem oslovskega kašlja in pri astmi. Podobno kot korenje je tudi žafran odlična izbira za preprečevanje slabšanja vida, če z njim drgnemo po dlesnih, pa odpravljamo številne oblike infekcij ustne votline. Nekoč so ga predpisovali celo za zaviranje napredujoče plešavosti.
Previdno pri količini
Pri njegovi uporabi je treba biti previden, saj je v večjih količinah strupen; dnevni odmerek ne bi smel presegati 1,5 grama, smrtni pa je lahko tisti nad 20 grami. Eden izmed znakov zastrupitve je krvavitev v maternici, zato so ga nekoč uporabljali celo za sprožanje splavov. V kulinariki ga v glavnem uporabljamo za barvanje pekovskih izdelkov ali kot začimbo za krepitev okusa, a moramo biti skrajno zmerni, saj lahko jed hitro pregrenimo. Najbolj znameniti jedi z žafranom sta španska paelja (paella) in francoska juha bouillabaisse, prisoten pa je tudi v likerjih, kot je chartreuse.
Pogosti ponaredki
Zaradi vrtoglavih cen, ki jih žafran dosega na svetovnih trgih, se pogosto pojavljajo izdelki vprašljive kakovosti in umetno pobarvani ponaredki. Če želite preveriti, ali je vaša začimba ponarejena, vzorec namočite v vodo ali mleko; če se tekočina takoj obarva, potem nimate pravega žafrana, pravi mora biti namočen vsaj 10 minut, da se sprosti rdeče zlata barva in se začne pojavljati značilna aroma. Kot nadomestek žafrana se najpogosteje uporabljata žafranika, Carthamus tinctorius, in cvetovi ognjiča, Calendula officinalis.
