Najbolj zdrave kombinacije

Ste vedeli, da kombinacije posameznih živil lahko še povečajo učinkovitost dobrih lastnosti, ki jih imajo za naše telo? Končni iztržek v takih primerih ni le seštevek kakovosti posameznih živil, temveč več, saj k temu pripomore medsebojno oplajanje, ki rezultira v večkratnikih za zdravje!

Epidemiolog in raziskovalec iz Minnesote David R. Jacobs tem pravilom pravi kar sinergija živil ter kot eden od mnogih nutricionistov verjame, da z njimi lahko pojasnimo številne prehranske navade, ki so se skozi dolga leta razvijale v posameznih družbenih okoljih. Številnim raziskovalcem se zdi najbolj fascinantno, da so bile kombinacije preizkušene z evolucijskim razvojem in so kot take ugotovljene in hkrati testirane v najbolj kompleksni aplikativni obliki – življenju ljudi.

In zakaj tovrstnih sinergijskih učinkov večina od nas ne pozna več ali ne upošteva? Odgovor bi lahko iskali v nespornem dejstvu, ki jasno pravi, da človek v današnjem načinu življenja ni več močno povezan s svojimi pravimi in pristnimi potrebami. Tako nam je občasno že težko prepoznati, ali smo lačni ali ne oziroma koliko energije v obliki hrane potrebujemo, kaj šele da bi slišali svoje telo, koliko soli ali drugih mineralov potrebuje, katerega vitamina mu manjka, in kaj bi bilo bolj priporočljivo jesti s čim in kdaj. In če tega ne znamo več prepoznati sami, je menda pametno, da nam povedo drugi, mi pa še vedno lahko učinek preizkusimo na lastno pest ter presodimo o verodostojnosti teorije.

Sinergija že za zajtrk

Kdor za zajtrk pije pomarančni sok in zraven je ovsene kosmiče, bo živel dlje. Verjamete? Sliši se neumno, vendar je menda res, da kombinacija C-vitamina iz soka in polnovredni kosmiči očistijo naše arterije ter zmanjšajo verjetnost srčne kapi kar za dvakrat bolj učinkovito, kot če bi ju uživali ločeno.

Če za zajtrk raje sežete po čim slajšem iz vrste ogljikovih hidratov, kot je recimo melona, mafin ali piškot, se vam za daljši učinek in bolj uravnoteženo sproščanje sladkorja v kri zraven izplača pojesti jajce. Zakaj? Princip delovanja temelji na dejstvu, da kombinacija ogljikovih hidratov s proteini upočasni prehod sladkorja v kri in pripomore k manjšemu nihanju inzulina. Močno nihanje tega hormona je vzrok različnih nevšečnosti, med drugim sladkorne bolezni. In??e nekaj – počasnejša absorpcija sladkorja omogoča telesu, da pravočasno vklopi znak, ki nam pove, da smo siti.

Solata brez preliva sploh ni solata!

Ni naključje, da solata in sveža zelenjava najbolj tekneta bodisi z nekaj oljčnega olja, jogurtom ali drugačnim prelivom, ki vsebuje maščobe. In tu nikakor ni treba, da nas zaradi tega grize vest. Zelenjava, še posebno barvita, vsebuje t. i. karotenoide, ki so njeni pigmenti in so največkrat topni v maščobi, kar pomeni, da jih naše telo lahko uporabi le v kombinaciji z maščobami. So v vseh organizmih, ki si s fotosintezo oskrbujejo življenjsko energijo – tako pa se zaščitijo pred oksidativnimi poškodbami, ki lahko nastanejo med tem procesom sončenja oziroma fotosinteze. S tega stališča so zanimivi tudi za ljudi, saj imajo v človeški prehrani dve pomembnejši vlogi: vsi so močni in učinkoviti antioksidanti, spodbujajo delovanje imunskega sistema, preprečujejo in zavirajo tvorbo nekaterih tumorjev, ohranjajo vid, nekatere (približno 50) izmed 600 karotenoidov pa lahko naš organizem pretvori v vitamin A. Poleg slednjega sta v maščobi topna vitamin E in D. Skratka, da bi resnično izkoristili vse prednosti zelenjave, ki jo pojeste, se ne mučite z raznimi dietnimi različicami prelivov, z nično vsebnostjo maščob, ampak si jo mirne vesti privoščite na normalen, malce zabeljen način. Raje popazite na to, da boste uporabljali čim bolj zdrave maščobe, kot je na primer oljčno olje ali dodatek avokada oziroma oreščkov in semen. Slednji so odlična in okusna zamenjava za masten preliv, saj vsebujejo veliko dobrih maščob. No, da stvar le ne bo preveč rožnata, velja spomniti, da včasih tisto solato čisto zadovoljivo zabelijo že stvari, ki jih pojemo poleg nje, še posebno če gre za kakšen svinjsko dober zrezek!

Meso z rožmarinom

Meso se v naših krajih pogosto peče z dodatkom rožmarina, še bolj pa so nad njim navdušeni vsi, ki živijo v mediteranskih krajih. In če je kaj na tem, da so Mediteranci bolj zdravi, ker jedo bolje, potem so morda tudi zato, ker skorajda ni mesa ali ribe, ki je med peko ne bi obilno posuli z rožmarinom, ki tam raste na vsakem vogalu. Znanstveniki z ameriške zvezne države Kansas so ugotovili, da rožmarin s svojimi učinkovinami močno zniža aktivnost karcinogenih snovi, ki nastanejo v tistem delu mesa, ki se že malce temneje zapeče. Zakaj? Zato, ker naj bi antioksidativne snovi v rožmarinu posrkale in deaktivirale proste radikale v zapečenem mesu ter nas ubranile pred njihovim neugodnim delovanjem v telesu.

Ribe s česnom

Isti učinek, kot ga ima rožmarin pri mesu, je tudi pri pečenih ribah, kar pa zna biti za kakega pristnega Gorenjca problem, saj se v teh krajih riba bolj kot z rožmarinom peče s česnom. Bog si ga vedi zakaj take navade, morda tudi zato, da je tista uboga riba tako vsaj malo bliže kranjski klobasi. Dobra plat te zgodbe je, da sta riba in česen še ena od zmagovalnih kombinacij, saj skupaj menda neverjetno učinkovito zbijata visok holesterol v krvi.

Dve jabolki ali jabolko in mandarina?

Predstavljate si, da imate dve jabolki in dve mandarini, ki jih nameravate pojesti za dopoldansko in popoldansko malico. Če boste naredili mešani porciji in torej pojedli mandarino in jabolko skupaj v vsakem od obrokov, bo iztržek zdravja za vaš organizem večji, kot če bi najprej pojedli obe jabolki, popoldne pa obe mandarini. Tako trdijo raziskovalci ugledne ameriške univerze Cornell, ki so v številnih testiranjih ugotovili, da se antioksidativni odzivi raznorodnega sadja ne le seštevajo, ampak v medsebojni reakciji končno prispevajo k višji antioksidativni aktivnosti, kot bi bili tega zmožni pri enaki količini, vendar istorodni zasedbi. Čarovnija je menda tako zamotana, da še vedno ne vedo vzroka, zaradi katerega se to zgodi, nesporno pa raziskava dokazuje, zakaj uživanje umetnih oziroma sintetičnih dodatkov antioksidantov nikoli nima enako močnega učinka, kot če naše telo antioksidante pridobi iz mešanice sadja. Zatorej, živela sadna solata!