Za rojstni dan, ki sem ga letos praznovala z abrahamom, sem dobila presno avokadovo torto iz domače peke (čeprav se presna torta ne peče). Res prijazno in pozorno, saj je ni prav lahko narediti, zato sem darilo sprejela in pojedla z občutki hvaležnosti in seveda ugodja. Hvala, dragi moji slaščičarki. V drugo polovico življenja (teoretično!) sem tako vstopila z veliko žlico super sladice.
Opažam, da so presne (surove, raw) torte v modi, ker je to pač nekaj novega, so zelo okusne, in ker začenja vedno več ljudi zanimati zdrava hrana. Presnojedci, ki so izbrali nekuhano za svoj jedilnik, ne le občasen obrok, pravijo, da so spremembe vitalnosti prav neverjetne.
Moja generacija, ki je bila vzgojena v prepričanju, da sta meso in kruh edina hrana, ki te res nasiti in ti da potrebne snovi za zdravo življenje, se zelo težko odreče tej trditvi. Temu so brezpogojno verjeli, ne da bi kadar koli podvomili, tudi če je počutje (telo) govorilo drugače. Kako bi lahko nekdo živel samo od sokov in solate? Kje dobi vse potrebne beljakovine, maščobe in toploto kuhane hrane?
Internet, o katerem nimam vedno dobrega mnenja, je omogočil pretočnost informacij, zato se lahko izmenjujejo izkušnje. Najboljše, kar pri tem nastane, je, da se povezujejo podobno misleči ne glede na prostorsko omejenost. Hočem reči, da je težje presnojedcu, ki živi v togem ali morda celo sovražnem okolju, kjer se mora boriti in dokazovati svoj prav, kot da bi prepričeval ljudi o tem, da je zemlja verjetno okrogla. Ne trdim, da je res okrogla, ampak možno pa je. Obstajajo celo nekakšni dokazi, ki jim seveda ne gre slepo verjeti.
Približno tako je tudi s presnojedstvom. Nekateri trdijo, da lahko jedo kar koli, banane s plantaž Ekvadorja v neskončnih količinah in solato brez porekla, pa se še vedno počutijo odlično. Večina pa meni, da presna hrana nima smisla, če ni ekološko pridelana, saj tako vnašaš v telo več strupov, kot bi jih sicer.
Presnojedstvo kot alternativna prehrana bi vsekakor moralo vključevati tudi razmišljanje o ekologiji, ker je drugače kot sodoben pogled na svet precej sebično. Meni gre dobro, prehranjujem se zdravo, kako s svojo izbiro vplivam na okolje, druge ljudi, naravo, prihodnost, pa me ne zanima. Vsi smo danes en dan starejši in pametnejši, kot smo bili včeraj, zato praznujmo ta dan, kakor pač najbolje znamo in zmoremo.
Presna torta
Za pripravo presne torte potrebujemo tortni model s snemljivim obodom, nebeljen peki papir in blender oziroma mlinček z močnimi S-rezili. Sestavine merimo s skodelico, ki drži približno 2 dl. Vsaj tri ure, preden začnemo, namočimo eno skodelico indijskih oreščkov. Papir za peko izrežemo v velikosti modela.
Za podlago potrebujemo tri četrt skodelice nasekljanih datljev, skodelico grobo nasekljanih oreščkov (mandljev, lešnikov), 4 žlice agavinega sirupa in 4 žlice kokosove maščobe, ki jo stopimo pri blagi temperaturi (največ 40 stopinj). Vse sestavine stresemo v blender in zmeljemo. Lepljivo zmes z rokami pognetemo s toliko vode (1–2 žlice), da se zmehča in poveže v testo. Podlago za torto nato s prsti poravnamo po dnu modela, obloženega s peki papirjem.
Za nadev potrebujemo tri mehke, ravno prav zrele sadeže avokada, sok treh limet, eno skodelico namočenih indijskih oreščkov, 2 žlici agavinega sirupa, pol skodelice stopljenega kokosovega masla, četrt skodelice stopljenega kakavovega masla in pol skodelice riževega mleka. Vse sestavine, razen kokosove in kakavove maščobe, ki ju dodamo na koncu, damo v blender in zmeljemo. Po kapljicah prilivamo le toliko riževega mleka, da se lahko rezilo vrti. Količina riževega mleka je odvisna od sočnosti sadežev, vendar bi moralo zadostovati 5 žlic. Vsekakor je treba paziti, da nadev ne bo preredek, ko bomo dodali še kokosovo maščobo. Avokadovo kremo poravnamo po podlagi in damo sladico v hladilnik vsaj za dve uri, najboljše pa kar čez noč. Dobro ohlajena torta se strdi in malo odstopi od oboda modela, tako da ga lahko odpnemo in torto previdno, s peki papirjem vred, preložimo na pladenj.
