Paradižnik je eno tistih živil, ki dobro vplivajo na človekovo zdravje. Vsebuje veliko vitamina C, ki krepi odpornost. V njem so še vitamini A, B, E in K, bogat je s kalijem, natrijem, kalcijem in tudi železom. Rdečo barvo mu daje likopen, ki je za naše zdravje še posebno pomemben; ne le da upočasnjuje staranje, deluje tudi antikancerogeno (več študij je pokazalo, da pomaga varovati pred rakom dojk, prebavil, materničnega vratu, mehurja in pljuč; to velja zlasti za kuhan oziroma predelan paradižnik) in niža tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni; raziskave so pokazale, da uživanje paradižnika (surovega pa tudi predelanega, torej skuhanega, mezge, kečapa) niža nivo holesterola in trigliceridov.
Ta močan antioksidant koristi tudi proti drugim zdravstvenim težavam. Celice našega telesa so vsak dan izpostavljene prostim radikalom, proti katerim pomaga ta antioksidant, varuje lipide, proteine in DNK pred oksidacijo. Naše telo likopena ne proizvaja, dobimo ga s hrano; absorpcija je boljša, če uživamo predelan paradižnik z malce maščobe, zato si le privoščite juhe, omake, prekuhan sok itd. Naj omenimo, da paradižnik spada med redka živila, ki s kuhanjem ne izgubijo hranilne vrednosti, zato lahko brez skrbi, da bomo uničili vitamine, pripravljamo paradižnikove juhe in omake, paradižnike lahko pečemo, pred pek jih lahko nadevamo, seveda pa jih jemo presne, njihov sladko-kiselkasti okus je edinstven.
Paradižnik je blagodejen tudi za kožo: zapira pore in hladi obraz, čisti akne in poskrbi, da je koža odpornejša proti UV-žarkom. Antioksidanti v njem so zlasti ugodni za mastno kožo, saj zapirajo pore, še posebno v t. i. T-coni. Za takojšnji učinek vzemite sredico paradižnika in nežno namažite po obrazu, koža bo zasijala.
In če ste sredi shujševalne diete, je paradižnik super izbira. Ima le malo kalorij, zato si ga privoščite namesto kaloričnega prigrizka. Vsebuje veliko vlaknin in kar 94 odstotkov vode, ki koristijo pri prebavi in hidraciji. Idealno poletno živilo, torej!
Hladna juha
Poleti ne gre brez paradižnikov, naj bodo surovi, v najrazličnejših solatah, kot dodatek sendvičem, v omaki ali juhi. Slednjo pripravljamo danes, najbolj znano hladno juho na svetu, doma je v Andaluziji, a jo radi pripravljamo povsod, zlasti v vročih dnevih.
Gazpacho, gaspačo po slovensko, je star recept, od nekdaj naj bi jo pripravljali v Španiji, pa tudi na Portugalskem. Najprej so jo delali iz starega kruha, česna, oljčnega olja, soli in kisa ter vode, v 19. stoletju pa je nastala rdeča juha, saj so ji začeli dodajati paradižnik. Nekoč so vse sestavine drobili v možnarjih, danes za gladko mešanico poskrbijo sekljalniki oziroma mešalniki. No, hladna juha je priljubljena pri vseh, ki imajo radi poletno zelenjavo. Navadno ji dodajo še kocko ali dve ledu, da je še bolj hladna.
Recept za hladno paradižnikovo juho:
|