Okoli trideset kvadratnih metrov veliko zaplato zemlje v ljubljanskem Krakovem ima Valentina Smej Novak najeto tretje leto. Vzklik »Kaj pa če bi?« je vodil k uresničitvi ideje mestni vrt. Filozofinja, kolumnistka, avtorica in soavtorica več kuharskih knjig nima natančno zasajenih kultur po gredicah, no, kaj se zaraste tudi samo. Vesela je, da ima vsako sezono na vrtu kaj »za pobrati«.
Eno leto je, kar sva nazadnje klepetali na vašem vrtu. Ste v njegovo podobo pred začetkom letošnje sezone s čim korenito posegli? Morda s preoblikovanjem gredic, drugačno zasaditvijo?
Vsako leto se gredice premešajo, obseg pa ostaja enak, vendar se zamenjajo kulture, začimbe sem prav letos nekoliko razredčila, saj sta se melisa in žajbelj razrasla skoraj čez pol vrta.
Eno težavnejših opravil na vrtu je vsakoletno lopatanje. Vam je Luka kaj pomagal ali ste se tega opravila zanesenjaško lotili sami in možu prihranili aktivnost na svežem zraku pa morebiti tudi boleč hrbet?
Kje pa. (Smeh.) Prav prekopavanje Luko in sina najbolj veseli, saj je delo s takojšnjim učinkom. Priznam pa, da imam zmeraj znova kakšne pripombe na izvedbo, zato rada tudi sama kaj poštiham. Je pa Luka letos zasejal kar nekaj solate.
Ste morda za seme prihranili kaj od svojih pridelkov? Katere sorte sicer sejete?
Soseda mi je lani dala semena graha, ki se še posebno dobro obnese na tej zemlji. Zdaj z vsake poti prinesem kakšno seme, posebej me zanimajo kapusnice in drugo aromatično zelenje, recimo »cime di rapa«, ki ji res ne najdem slovenskega poimenovanja, saj ni repna cima, ampak aromatična, resda bolj zimska zel intenzivnega redkvičastega okusa, nekje na pol poti med ogromno rukolo in brokolijem. Se pa zavedam, da je pomembno gojiti tudi avtohtone slovenske sorte.
Izkoristite prav vsako ped zemlje, kajne? Imate med posevki morda še kakšno lansko blitvo, skuštran peteršilj kje na vogalu, ki čaka za piko na i v omamni jedi?
Seveda, kapucinke in kamilice so vsakoletne, presenetil pa me je kifeljčar, ki ga lani nisem dovolj temeljito izkopala in se zdaj po srečnem naključju bohoti med solato. (Nasmešek.) Čakam, ali bo tudi letos ozelenel samonikli koriander, včasih pa tudi ugibam, kaj bo zraslo iz nadobudnih, še neidentificiranih sadik.
Še malo, pa bo poletje. Prvi pridelki so že pokukali iz zemlje, kajne? Bržkone ste v minulih dneh že odtrgali letošnjo, se pravi Lukovo, solatko za kosilo?
Berivko pa tudi redkvice, mlado čebulo in česen. (Pokima.) Prav kmalu bosta že na vrsti grah in mladi krompir. Za obilnejšo solato in kapusnice pa bo treba doseči dogovor s polži, ki so letos v večini. (Smeh.)
Menda je letos z njimi velik križi?!
Zmeraj so hitrejši od mene. Letos mi pomaga tudi mama, ki jih gre pogosto pobrat.
Lani ste dejali, da ste se zapisali med mestne vrtnarice po nekem praefektu. Ste se v tretji sezoni samostojnega vrtičkarstva dokopali do kakšne, prej morda vam ne prav poznane resnice?
Tisto, česar ne poseješ, ne zraste. In če pozno poseješ, pozneje zraste. Aja, včasih pa celo lahko poseješ tudi prezgodaj. In pridelek si moraš zmeraj deliti – če drugega ne, s polži. To je pa že kar nekaj ljudskih pregovorov, prestavljenih v prakso, kajne?
Mlada zelenjava z bešamelom
Za štiri
- 150 g graha (lahko mladega v stroku, lahko zamrznjenega)
- šopek mladega korenja
- mlada čebulica
- 2 žlici masla
- žlica medu
- 180 g bešamela (kakovostnega kupljenega ali po receptu spodaj)
Korenčku porežemo zelenje, vendar ne čisto do konca – pri vsakem korenu ga 2 cm pustimo. Ostrgamo ga, nato pa prepolovimo ali narežemo na četrtine.
Mlado čebulo z večino zelenega dela vred narežemo na kolobarčke. Grah oluščimo, nekaj praznih luščin prihranimo, tudi te bomo porabili v tej jedi. Če uporabimo zamrznjenega, bo jed brez luščin.
V kozico kanemo maslo in pristavimo na srednje visoko vročino. Dodamo mlado čebulo in med mešanjem na zmerni temperaturi pražimo, da postekleni. Dodamo še korenček in žlico medu ter počasi pražimo, da korenček rahlo karamelizira.
Dodamo luščine mladega graha in izluščena zrna. Rahlo solimo. Počasi še pražimo, da se zelenjava nekoliko zmehča, vendar korenček ohrani čvrstost, vsega kakšnih 10 minut.
Dodamo bešamel in pri nizki temperaturi zavremo, da se bešamel počasi razpusti in mazavo zmeša z zelenjavo.
Bešamel
Za štiri lončke
- 0,7 l mleka
- 30 g masla
- 60 g moke
- sol
- sveže nastrgan muškatni orešček
V kozici združimo maslo in moko ter pristavimo pri zmerni temperaturi. Takoj ko se zmes poenoti, vendar še ne obarva, začnemo med stalnim stepanjem v tankem curku dolivati mleko. Solimo in začinimo z muškatnim oreščkom. Med stalnim mešanjem kuhamo dobrih 15 minut, da se zmes zgosti in prekuha.