Medtem ko Ljubljančani prisegajo na Šmarno goro, Tržičani z vsemi planinskimi častmi opevajo Dobrčo in Kriško goro, Škofjeločani redno obiskujejo ljubi jim Lubnik ali Blegoš, častimo Kranjčani na prav podoben način Jošt (845 nadmorskih metrov), kjer poleg vsakodnevnega odmerka rekreacije zadnja leta najdemo še nadvse razgibano kulinariko.
Tu je kajpada doma klasični planinski jedilnik, ki zajema različne jedi na žlico, štruklje, štrudelj, dve vrsti prest in domači čaj iz 33 gorskih rožic. A na Svetem Joštu nad Kranjem naštetim planinskim zimzelenčkom družbo občasno delajo drugačne, bodisi morske bodisi italijanske ali katere druge dobrote. To pa zato, ker vodja Doma na Joštu Matjaž Sedej in kuhar Jure Bartol kuhalnico rade volje zasukata tako, kot jima narekujeta trenutni navdih in ritem napovedanih družb.
Prepustijo se kuharju
Matjaž Sedej je pred dobrimi tremi leti prevzel krmilo Doma na Joštu. Po poklicu je kuhar, kilometrino je nabiral tudi v tujini. Med drugim je opravil tečaj za chefa kuhinje na pariški kuharski šoli Le Manoir, delal je v francoskih restavracijah ter znanje nekaj let srkal v Londonu in na Novi Zelandiji. »Danes mi je najbolj všeč, ko se napovedani gostje prepustijo moji domišljiji,« pove, ne da bi izgubljal preveč besed.
V zadnjih letih, odkar se na Joštu suka Matjaževa kuhalnica, se je tam marsikaj spremenilo. Ob domu, ki je last kranjskega Skakalnega kluba Triglav, so uredili igrala, obnovili in razširili so teraso ter nazadnje še temeljito prevetrili notranjost objekta. Matjaž in njegova žena Tina Sedej, ki je nepogrešljivi del Joštove strežbe, sta v osrednji planinski sobi prijazno uredila tudi največjo slovensko knjigobežnico, saj sta na nekaj dolgih metrov polic razporedila na stotine knjig iz domače zbirke, ki odslej pridno krožijo med obiskovalci priljubljenega kranjskega hriba.
Domači sokovi
Velika brezplačna knjižnica je razporejena v nasprotnem kotu točilnega pulta, kjer poleg že omenjenega čaja kraljujejo tudi domači sokovi, ki slišijo na imena limona, malina in limoranča. Za vino skrbi družina Kristančič iz Medane, pestra je ponudba piva in celo planinskih vpisnih knjig. Poleg klasične je nekje pri točilnem pultu tudi tista, namenjena najbolj zvestim obiskovalcem, prijateljem Jošta, za naprednejše pa je tu tudi elektronsko beleženje vzponov, saj je na Dom na Joštu nameščen merilnik, ki šteje pohode najvztrajnejših.
In tako kot je pestra podoba najbolj obiskanega kranjskega kuclja, je raznolik tudi izbor treh jedi, ki nam jih je te dni predstavil Matjaž Sedej. Med jedmi na žlico je izbral recept za joto z Jošta, dodal še navodila za pripravo rebrc, ki se kar stopijo v ustih, in nam za konec z Juretom Bartolom narekoval še recept, ki izvira z Nove Zelandije, na Joštu pa navdušuje vse ljubitelje hudih čokoladnih sladic.
 |
Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo lovor, majaron, malo timijana in malenkost zaseke ter posujemo s sladko rdečo papriko v prahu. Prepražimo. Nato dodamo kislo zelje in kislo repo (v razmerju pol–pol) ter zalijemo z govejo juho. Zatem dodamo še na kocke narezano korenje, kolerabo in zeleno. Kuhamo na rahlem ognju kako uro. Za finiš dodamo še na kocke narezan prekajen vrat, kuhano čičeriko ter rdeči in rjavi fižol. Poskusimo, solimo, popramo. |
 |
Rebrca začinimo (sol, poper, malo sladke paprike). V pekač naložimo veliko jušne zelenjave, nanjo položimo rebrca in zalijemo z govejo juho. Počasi pečemo na 85 stopinjah Celzija ter vmes večkrat zalijemo z govejo juho. Naj se peče celo noč, lahko tudi 12 ur. Ko se ohladi, rebrca narežemo in, tik preden jih postrežemo, na brzino popečemo v ponvici. Postrežemo z zelenjavno prilogo in pečenim krompirjem. |
 |
Iz stopljene čokolade, masla, moke, sladkorja in jajc vmešamo maso in jo vlijemo v pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo na kakšnih 220 stopinjah Celzija 15 ali 20 minut. Ko je pečeno, ohladimo. Pecivo narežemo na koščke in ga postrežemo s kepico ali dvema mascarponeja, ki smo mu za svežino dodali lupinico limete in limone. |
