Če so že oškodovani, ker imajo rojstni dan samo na vsaka štiri leta, so potem smolčki, tisti, rojeni 29. februarja, lahko toliko bolj glasni ob svojih praznovanjih. Vaneji Steyer iz znane vinogradniške družine so v Plitvici pri Gornji Radgoni za njen četrti rojstni dan (stara je sicer 12 let) priredili prav posebno praznovanje. Oče Danilo, mama Magda in še ne osem let star bratec Mark, skupaj s številnimi sorodniki, svojci, prijatelji, znanci in sosedi, so namreč v njeno čast pripravili 4. smolčkovo trgatev, ki je bila nekaj posebnega. Narezali so šparone in dali nad kletjo sušit za okoli 4000 kilogramov grozdja, tiste njihove najbolj znane sorte, dišeči traminec, ki so ga včeraj potrgali in iz njega stisnili za okoli 600 litrov izjemno sladkega vina, pravega medenega deserta. Do naslednjega Vanejinega rojstnega dne bodo smolčkovo vino šolali, kot se reče, in ga napolnili v posebne stekleničke.
Vaneja 2011, ta dišeči traminec, je vino iz naravno sušenega grozdja. Ima še nekaj več. »Vse se je začelo že leto prej, lansko pomlad, ko smo začeli razmišljati o najboljši legi naše hišne sorte, na kateri smo potem jeseni porezali šparone. Naj povem, da na Plitvičkem Vrhu rastejo naši najboljši traminci. Potem smo ga vse leto negovali. Tudi narava nam je bila naklonjena, saj je bil letnik 2011 res odličen. In 20. septembra smo v polni zrelosti porezali šparone (enoletne mladike trte) z grozdjem vred. Skrbno smo jih obesili na podstrešje nad kletjo. Grozdje je nato sušil hladen jesenski in mrzel zimski veter vse do že četrte trgatve,« je med drugim razpredal vinogradnik Danilo Steyer.
Grozdne jagode tokrat natrganega dišečega traminca so v obliki posušenih rozin, saj je voda večinoma izhlapela. Sladkor, kisline, arome in še veliko drugih snovi pa so se med sušenjem dodobra skoncentrirali. Zmagoslavno so tako iztisnili esenco, pravi sladkasti eliksir, ki bo še nekaj tednov vrel v rabljenih hrastovih sodih. Po enem letu bodo opravili prvi pretok in prvo žveplanje. »Vino nato čaka še dve leti zorenja v hrastovih sodih. Po treh letih sledi stekleničenje in na naslednje prestopno leto, 29. februarja 2016, bomo imeli naslednjo trgatev, trgu bomo ponudili vanejo letnik 2011, iz grozdja, ki smo ga trgali danes,« je v zanosu opisoval Danilo Steyer. In res: vino vaneja je zlato rumene barve, z aromatičnim in pestrim vonjem, zlahka zaznamo pahljačo vonjav, divje vrtnice, agrumov, medenih not, po dimu, po zapečenem. V ustih je sladko, polno, spet se lepo zazna traminčeva vrtnica, citrusi, čebelji vosek, med, ki se lepo dopolnjuje z dimnimi, karamelnimi in praženimi notami. »Ima zelo dolg pookus, tako da se ga še dolgo po požirku spominjamo,« je še dodal Danilo, ki skupaj z družinskimi člani obdeluje 16 hektarov vinogradov in pridela od 80.000 do 100.000 litrov vina.
Vino vaneja je vse v enem (sladica in vino). Drugače pa odlično spremlja domačo prleško gibanico, ki jo speče babica Jožica, ter tudi čokoladne in karamelne sladice. Popečena gosja jetra in vino vaneja sta vrhunski kulinarični dogodek. Prvi letnik tega vina je 1999. Ta ni na prodaj. Še vedno zori v sodčku. Drugi letnik je 2003, je tudi dobitnik zlate Decanterjeve medalje v Londonu 2008. in 2010. Tretji letnik je 2007, zadnjega, potrganega na včerajšnji dan smolčkov, smo imeli čast pokušati. Njegova sladkobna pot se je že začela.