Poznamo več kot 60 sort bazilike (Ocimum basilicum), ki so lahko različne velikosti, oblike, arome in barve cvetov. Gojimo jo v lončkih na okenskih policah ali na vrtovih.
Zanjo je značilno, da je občutljiva za mraz in vlago, torej potrebuje veliko toplote. Na mrazu ji začnejo odpadati listi, steblo postane črno.
Zato pazimo, da je ne zalivamo z zelo mrzlo vodo. Čeprav je občutljiva, po drugi strani odganja škodljivce in je dobra soseda mnogo vrtnin. Še posebno dobro se razume s paradižnikom, zato jo le posadimo v njegovo bližino.
Suha izgubi aromo
Vsi tisti, ki baziliko redno uporabljamo pri pripravi jedi, vemo, da sta okus in vonj sveže bazilike precej drugačna od okusa in vonja posušene. Če pri rastlini potrgamo samo lističe, jih damo sušiti na časopisni papir v suh prostor. Lahko pa sušimo cele vejice, ki jih obesimo v zasenčen zračen prostor.
Nekateri menijo, da je bolje, če sušimo vsako posebej, drugi pa, da jih več zvežemo skupaj z vrvico. Bazilika potrebuje kar veliko časa, da se popolnoma posuši.
Kdaj je dovolj suha, ugotovljamo tako, da lističe mečkamo med prsti. Če pri drobljenju nimamo težav, torej se zdrobi preprosto in lepo, pomeni, da je posušena. V nasprotnem primeru jo bomo morali še malo sušiti. Imamo še dve drugi možnosti shranjevanja.
Lahko jo zamrznemo ali shranimo v oljčnem olju. Pri tem jo operemo in drobno sesekljamo. V plasteh jo naložimo v stekleni kozarec, in sicer tako, da vsaki plasti bazilike sledi tanka plast soli, nato pa vse skupaj prelijemo z oljčnim oljem ter shranimo v hladilnik.
V vseh kuhinjah sveta
Kdo ne pozna že na pogled lepega solatnega krožnika s paradižnikom, olivami in mocarelo, vse skupaj pa začinjeno z baziliko in oljčnim oljem? Pravimo, da je začimba mediteranske kuhinje, a jo poznajo po skoraj vsem svetu.
Tako kot posušena tudi kuhana izgublja svojo aromo, zato je najbolje, da jo kuhamo le kratek čas, se pravi, da jo dodamo jedem proti koncu kuhanja. Veliko jo uporabljamo pri pripravi morskih sadežev, ravno tako se dobro poda k pečenki in jagnjetini.
Dodajamo jo stročnicam, omakam, zelenjavnim juham in testeninam. Kombiniramo jo z drugimi začimbami od popra, česna, peteršilja do rožmarina in žajblja. Je med začimbami, ki so lahko dopolnilo tudi sladkim jedem. Prav pogosto jo že najdemo kot dodatek na sadni kupi ali sladoledu. Če mislimo, da je to le dekoracija, in jo po hitrem postopku odstranimo, se motimo. Vsaj enkrat poskusimo in še dolgo bomo imeli na jeziku prijeten okus.
Ko nas piči osa
Včasih so jo uporabljali pri vnetju ledvic in pri odpravljanju napenjanja. Nekatere novejše raziskave so pokazale, da dobro vpliva na srce, znižuje količino sladkorja v krvi, krvni tlak in holesterol. Deluje pomirjevalno, zato pomaga pri nervozi, nespečnosti in izčrpanosti.
Za čas, ko bodo okrog nas spet krožile ose in čebele, pa je dobro vedeti, da za ublažitev pika pomaga zmečkan list bazilike, ki ga damo na boleče mesto. Uporabimo jo lahko tudi pri manjših ranah in praskah, saj površinsko razkužuje.