OKUSOJEDCI

Montagu, Portorož

Objavljeno 23. november 2015 14.00 | Posodobljeno 23. november 2015 14.00 | Piše: Okusojedci

V kuhinji se med lonci in za štedilnikom dogaja čarovnija, ki jo argentinski chef začuti vsak dan.

Portoroški Montagu je na dobri poti, da postane prepoznavni steak house na Obali, in sicer predvsem zaradi kuharja, ki se v kuhinji menda pogovarja z mesom. »To ni čisto točno, meso se namreč pogovarja z mano,« nam je v smehu odvrnil Argentinec Gonzalo Xavier Goyeneche. Ruski lastnik restavracije, ki so jo odprli letos poleti, ga je k nam zvabil iz Italije. V kuhinji se med lonci in za štedilnikom dogaja posebna čarovnija, ki jo Argentinec začuti vsak dan, dan ni dnevu enak, in to ga dela srečnega. Restavracija z modernim ambientom ima odprto kuhinjo in gostje lahko kuharju gledajo pod prste, posebnost je tudi hladilna stena z vini z vsega sveta, pri čemer takoj prepoznamo lastnikovo naklonjenost francoskim vinom. Kljub terasi, ki gleda na morje, k sreči ne ponujajo turističnih kalamarov, pomfrita in mešanega mesa z žara. Pomfrit pravzaprav ponujajo, vendar ga delajo iz svežega krompirja. Ker s svojo ponudbo nagovarjajo ljubitelje mesa, ne hodijo v zelje tistim gostincem, ki stavijo na klasično ribjo ponudbo, kljub temu pa imajo v dnevni ponudbi ribo ali dve za vzorec.

Začeli smo z rumeno rebulo, 2013, gradisciutta, ki jo je pridelal Robert Princic na italijanski strani Brd. Tipična rebula s cvetnimi notami in prijetno mandljevo grenkobo v pookusu nam je odprla apetit in se odlično ujela s tatarskim biftkom. Narejen iz argentinskega black angusa je bil pravi užitek za ljubitelje surovega mesa, saj začimbe niso prekrile njegovega pristnega okusa. Maslo je bilo ravno prav mazljivo, kruhki, ki niso ranili neba in dlesni, pa ravno prav popečeni. Rebula v svoji prestižni obliki, mile, a prepoznavne svežine, se je tudi zaradi mineralnosti ujela s svežim angusom.

Goveji karpačo nas je očaral s prekrasno marmoriranostjo mesa, grenkobo rukole, močan okus oliv kalamata in zrelega parmezana ter sladkost paradižnika pa so se ujeli v sozvočje, ki nam je teknilo. Ob karpaču smo izbrali kozarec bolj kompleksnega francoskega vina, in sicer auro, 2013, Domaine Fontaine du Clos, mešanico več belih sort z juga doline Rone. Vino je na nos prineslo arome ličijevega kompota, dišavnic in zrelega rumenega sadja, predvsem kutine in hruške, v ustih je mehko in harmonično, z dolgim pookusom in kančkom prijetne grenkobe. Z bogatim okusom karpača sta poskrbela za harmonijo.

image
Vrsta ponudbe:  restavracija
  • hrana, vino: 9
  • postrežba: 9
  • cena/kakovost: 9
  • vtis skupaj: 9 

Vagju (100 gramov tega mesa stane 37 evrov) na popečeni zelenjavi in krompirčku se je kar topil v ustih. Zunaj hrustljavo zapečen, v sredini rožnat, mehek in sočen. »Kakšna božanska služba!« je vzkliknil okusojedec, ki se vedno, ko ga po odhodu iz gostilne zaradi slabe hrane peče zgaga, sicer priduša, da ne bo več član našega omizja. K vagjuju nam je Nino Lončar priporočil kozarec burgundskega modrega pinota, 2011, Domaine Denis Carré (Cote de Beaune). Očaral nas je z aromami zrele češnje, maline, podrasti in tobaka, zrelimi in mehkimi tanini. Ker smo si vagju razdelili, smo naročili še gratinirane kapesante in preverili, kako se Argentinec ujame v morskem svetu. Kapesante so bile sveže, njihovega nežnega mesa pa ni zadušil z drobtinami in sirom, kot se sicer rado zgodi.

Smetanovo-vaniljevi kremi so dali svoj pečat z omako iz domačega grozdja in naribano mandarino z domačega vrta. Tudi zaradi te arome je bila nekaj več kot zgolj navadna krema – ne presladka in kremozna je zapeljevala, da smo kozarček postrgali.

Ker vina na kozarec glede na zalogo v vinskih omarah menjajo, lahko naletite tudi na kakšen biser. Mlada ekipa si je zadala visoke standarde, tudi cene so zato višje, kuhar si od sestavin želi le najboljše, zato ni čudno, da si želi vzrediti kar lastno kravo, ki bi bila najverjetneje križanec med boškarinom in argentinskim govedom. Meso, ki ga uvažajo, je sicer res najboljše kakovosti, a če bi lahko preskočil transport in skrajšal pot mesa do svojega pulta, bi bil še bolj srečen. V glavi mu vrvijo ideje, vse pa se vrtijo okrog hrane. Ta mu namreč kroji življenje, njegovi pogovori z mesom pa že bogatijo kulinarično podobo Portoroža. Priporočamo!

Dobro je vedeti

  • Montagu
  • Chef Gonzalo Xavier Goyeneche
  • Obala 14b, 6320 Portorož
  • Tel.: +386 5 990 04 77
  • Splet: montagu.si
  • urnik: Od ponedeljka do petka od 15. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 23. ure.
  • degustacijski meni: Po dogovoru.
  • vinska klet:  okrog 116 etiket.























 

Deli s prijatelji