Moč suhega sadja

Če bi se učili in zgledovali po modrosti naših prednikov, potem bi suho sadje še vedno zasedalo pomemben del naše prehrane. In dejansko ga. Čeprav je treba priznati, da ga drugi sladki izdelki pogosto izpodrivajo z vseh strani, poleg vsega pa mu očitajo še visoko kalorično vrednost. No, da ne bo pomote – zato ga vendar imamo radi – ker je koncentrat vseh snovi, ki jih vsebuje sveže sadje, torej tudi sladkorja. Poleg slednjega je v njem pravi asortiment mikrohranil, to je mineralov, vitaminov in drugih bioaktivnih snovi, na primer antocianskih barvil in drugih flavonoidov, ki vse bolj prihajajo v ospredje zaradi zdravilnega delovanja pri številnih civilizacijskih boleznih preobilja. Poglejmo si nekaj bolj domačih vrst.

Suhe češplje

Domače posušene češplje slovenski živelj pozna že dolga stoletja. Suhe slive so balzam za počasno prebavo, še posebno če jih čez noč namočimo v vodo, da se zmehčajo. Upočasnile naj bi tudi razvoj arterioskleroze, s tem pa posledično bolezni ožilja. Topne vlaknine v slivah pomagajo uravnavati krvni sladkor, saj upočasnjujejo absorpcijo glukoze v krvni obtok po obroku. Zvišujejo občutljivost našega telesa za inzulin in so zato v veliko pomoč pri preprečevanju nastanka sladkorne bolezni tipa 2. Vlaknine poskrbijo za to, da smo po obroku dlje siti, kar pomaga preprečiti prenajedanje in je dobro za regulacijo telesne mase.

Suhe brusnice

Suhe brusnice so odličen naravni antibiotik za uničevanje škodljivih bakterij in virusov v telesu, zelo pomagajo tudi pri vnetjih sečil. Raziskave so pokazale, da preprečujejo infekcije urinarnega trakta in koristno vplivajo tako na uničevanje patogenih sevov bakterije E. coli kot tudi na zmanjšanje bakterij, ki so razlog za čir na želodcu. Brusnice vplivajo tudi na številne zdravstvene težave, ki jih sicer lahko zdravimo izključno z antibiotiki. Prav tako zmanjšujejo tveganje za bolezni zob in dlesni, znižujejo krvni sladkor in ohranjajo zdravo srce. Vsebujejo dragocene sestavine, med katerimi lahko izpostavimo jabolčno, citronsko in jantarjevo organsko kislino, vitamin C in karoten.

Rozine

Rozine ohranjajo vse zdravilne lastnosti grozdja, s sušenjem pa pridobijo celo nove. Varujejo nas pred boleznimi dlesni in kariesom ter osteoporozo in so odlične za naš vid. Poleg suhih sliv in marelic so sadje z najvišjim deležem antioksidantov, ki ščitijo pred prezgodnjim staranjem in škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Vsebujejo veliko bora, ki pomembno vpliva na zdravje kosti, kar je še posebno pomembno za ženske v menopavzi. Rozine krepijo imunski sistem in spodbujajo prebavo. Vsebujejo malo maščob ter obilo ogljikovih hidratov in vlaknin, zaradi česar so zelo zdrava in hranilna malica. Povrhu pomagajo vzpostaviti zdravo kislo-bazično ravnovesje v organizmu, saj delujejo bazično.

Suhi krhlji

Suha jabolka so znana po visoki vsebnosti kalcija in vitamina B6, so laže prebavljiva kot sveža, obenem zaradi obilice vlaknin skrbijo za ohranjanje zdrave črevesne flore. V primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami suhega sadja so suha jabolka malo kalorična. Sto gramov jabolčnih krhljev ima energijsko vrednost zgolj okoli 55 kcal, povrhu vlaknine učinkovito nižajo holesterol in napolnijo naš želodček, tako da ne hrepeni več po sladkih pregrehah.

Suhe tepke

Prav nasprotno od jabolčnih krhljev so suhe hruške pravcati posladek in ni čudno, da so jih morale gospodinje včasih zaklepati v kredenco pred sladkosnedimi otroci. Nadvse koristne so pri očiščevanju težkih strupov, na primer svinca, živega srebra, kadmija in konzervansov iz telesa. Hruške vsebujejo veliko folne kisline, pomembne za rast in nastajanje krvi, kalija, ki uravnava količino vode v tkivih, in vitamina C za imunski sistem. Doma posušene hruške potemnijo, a ostanejo mehke in voljne, da se kar topijo v ustih. So nadvse praktičen priboljšek za nahrbtnik ali torbo, ki pride prav ob velikih fizičnih in miselnih naporih, ob katerih moramo poskrbeti za povečan vnos hitro prebavljivih sladkorjev. Ker vsebujejo le malo vode, ni bojazni, da bi nam ob napornih športnih aktivnostih zavrele v želodcu.

Kakovost suhega sadja

Seveda tudi pri suhem sadju velja, da je kakovost končnega izdelka odvisna od kakovosti svežega sadja. Svež sadež, naj bo jabolko, hruška ali grozdje, mora biti primerno zrel, saj premalo zrelo sadje vsebuje veliko škroba, kisline in malo sladkorja. V prezrelem se je že začel proces razkroja, zato ima izdelek značilen priokus. Za sušenje morajo biti skrbno izbrani, poškodovani niso primerni, saj predhodno oksidirajo. Tudi sicer je sadje na žalost nagnjeno k oksidaciji, zato ga pogosto žveplajo ali poškropijo s citronsko kislino. Poleg žvepla za konzerviranje velikokrat uporabljajo kalijev sorbat. Rozinam pogosto dodajajo hidrogenirana rastlinska olja, ki preprečujejo sprijemanje. Vsemu temu se seveda lahko najbolj elegantno izognete tako, da sadje pripravite in posušite sami, proti oksidaciji pa uporabite sok limon ali limet.