Mladi bi lahko razvajali tudi najzahtevnejše

Razstavno-prodajni salon Gorenja se je za nekaj ur spremenil v eno samo veliko kuhinjo, iz katere je omamno dišalo. Gostili so namreč osem skupin, pet iz Osnovne šole Rečica ob Savinji ter po eno iz ljubenske in mozirske ter Osnovne šole Šmartno ob Paki, katerih šolarji so pripravili jedi, ki se jih ne bi sramovali niti najimenitnejši slavni kuharji. Z njimi pa bi lahko razvajali tudi najzahtevnejše gurmane.

Tako savinjska kot za nekatere še bolj odmaknjena koroška regija premoreta bogato kulturno dediščino, katere pomemben del je bila in je še vedno tudi kulinarika. Tega se vse bolj zavedajo osnovnošolci, še bolj pa učitelji gospodinjskega pouka. In prav od zadnjih je še kako odvisno, kako mladim predstavljajo jedi in kuharske veščine na splošno, da jih ti vzljubijo, raziskujejo in ne nazadnje tudi pripravljajo.

Zanimivo je bilo opazovati simpatične mlade šolarje in šolarke, kako zagnano in brez vsakršne treme so se lotili dela. »Pridni so, zagnani, zato upam, da jim bo uspelo,« je dejala učiteljica iz OŠ Ljubno ob Savinji Marija Ermenc, tik preden se je njena ekipa, ki se je imenovala L'benski flosarji, lotila kuhanja in peke. Zanje to ni bilo prvo tekmovanje, saj so bili že na Zlati kuhalnici, a jim je bilo tokratno, ki ga organizira Anka Peljhan oziroma njeno društvo Vesela kuhinja, kot pravi Ermenčeva, veliko bolj všeč. »Tu je vse bolj sproščeno, na voljo je več časa za pripravo jedi, zato ni čudno, da so moji tako nasmejani,« je dejala in jih skrbno opazovala. Mentorji se sicer učencem med tekmovanjem niso smeli preveč približati, še manj jim sugerirati, kako in kaj. A so se, kot je bilo videti, vsi odlično znašli, morda zato, ker jim pač nihče ni pretirano gledal pod prste. Še kako dobro so se zavedali, da bo na koncu štelo prav vse, od okusa do umetniškega vtisa na krožniku, če hočete, zato so si naloge tudi lepo porazdelili. Eden je vselej skrbel za higieno, drugi je bil odgovoren za štedilnik, da se ni kaj prismodilo, tretji je rezal, sekljal, valjal, četrti odnesel jed v pečico... A za končni videz, preden je jed romala na pokušino h komisiji, so poskrbeli vsi.

Zmagovalna ajda na več načinov

Jurij Jurjevec, Monika Ročnik, Urša Kralj in Maja Ermenc iz OŠ Ljubno, ki so si nadeli ime L'benski flosarji, so se najprej lotili ajdneka, ene prvih sladic v Zgornji Savinjski dolini, ki je pravzaprav ajdova potica z orehi in medom. Ajdo so nekoč sejali na skoraj vsaki kmetiji, a je bila bolj slabo cenjena, zadnja desetletja pa je spet pridobila veljavo. Prav z ajdnekom so tričlansko komisijo, v kateri sta bila poleg Peljhanove še etnolog Sebastjan Veber in kuharski mojster iz Vile Herberstein Igor Senkovič, najbolj navdušili. Pa tudi japko f'žu, stara jed, ki se je spominjajo dedki in babice, je teknila, da o dobrodošlici d'mač'ga ne izgubljamo besed. Domače kruhke so obložili z mohotom iz domače skute, domačim, nekaj dni zorjenim sirom, letošnjim zgornjesavinjskim želodcem, vloženimi domačimi šparglji in čemažem. Za prste oblizniti!

Nič manj spretni pri izbiri jedi niso bili Pohorski kohi iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, ki so bili edini predstavniki s Koroškega. Martin Javornik, Ana Zdovc, Janica Jeromel in Nejka Serušnik so pripravili ejdov trijet, pohorske prigrizke in pavrški piskr, v katerega so poleg krompirja, zelenjave in začimb dali še kurja prsa. »Ejdov trijet je biskvit, pečen iz ajdove moke, sladkorja in jajc, prelit z jabolčnim moštom. No, ampak v šoli smo ga prelili kar z jabolčnim sokom, da ne bi bilo kaj narobe,« nas je poučila zgovorna Nejka.

Ajdo so pri kuhi uporabili tudi Mozirski kuharji, in to kar v dveh jedeh. Pripravili so ajdovčke, v mleku pečene ajdove štruklje, in zelenjavno enolončnico ter prav tako navdušili. Rečiške kuharice pa so prepričale s flosarskim golažem, krompirjevimi žganci ter skutnim namazom z drobnjakom. Vse omenjene skupine, in to kar štiri, so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, čeprav bi morala komisija izbrati le tri. A je bila izbira tako težka, da so na koncu sklenili kompromis in v polfinale poslali eno več.

Tudi profesionalci se čudijo

»Vsi so bili odlični, užitek jih je bilo opazovati in na koncu so odločali detajli,« je vse mlade tekmovalce pohvalila Peljhanova.

Na letošnjih tekmovanjih vse ekipe pripravijo po tri jedi. Enolončnico, močnato jed in prigrizek. Močnata jed in enolončnica morata biti povezani z zgodovino kraja, iz katerega prihajajo, in imeti zgodbo, ki jo znajo razložiti tudi tekmovalci, prigrizek pa je namenjen temu, da znajo uporabiti vse tisto, kar raste okoli njihovih hiš, je razložila Peljhanova. In dodala, da je napredek mladih očiten, tekmovanje pa vsi jemljejo tako resno, da se tudi profesionalni kuharji čudijo, kako znajo s sestavinami in implementirati avtohtone jedi. »To je tudi naš namen. Da spoznajo lokalne, značilne jedi, da jih znajo pripraviti in da jih ne nazadnje uživajo tudi sami,« še pove Peljhanova. Da imajo vsi zagotovljeno kariero v gostinstvu, je mladim tekmovalcem polaskal tudi Sebastjan Veber, etnolog in kulturni antropolog, kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje. »Tudi prehranjevanje je del kulture in pozoren sem bil predvsem na to, kako so mladi upoštevali lokalne sestavine in tradicijo svojega kraja. Ideje so črpali od dedkov in babic, kar je prav. To so preizkušeni recepti, ki jih v knjigah ni mogoče najti,« je bil navdušen Veber.