Prvi dobri mož v vrsti veselega decembra je menda v tem trenutku že na poti ali pač po zadnjih nakupih suhih hrušk, datljev in jabolk. Zna biti, da tudi še zaključuje zadnjo peko hrustljavih parkljev. Ampak daleč zagotovo ni, saj se bliža njegov praznik, to je god, ki ga praznuje jutri, torej 6. decembra. In če kateri od dobrih mož, potem je Miklavž tisti, ki ve kako se pečejo piškoti in hrustljavi parklji in ki v splošnem največ da na dišeče dobrote za željne želodčke.
Dobri mož iz Patare
Sveti Miklavž oziroma Nikolaj, kot mu pravijo v svetu, je krščanski svetnik, znan po svoji darežljivosti. Nikolaj se je rodil ob koncu tretjega stoletja v kraju Patara v Mali Aziji. Staršema se je rodil šele več let po poroki, ko že nista več pričakovala otrok. Nebeški sel jima je prinesel veselo oznanilo, obljubil jima je sina, ki jima bo v tolažbo v starosti, imenujeta pa naj ga Nikolaj, kar pomeni »zmaga ljudstva«. Vzgojila sta ga v bogaboječnosti in ga poslala v dobre šole. Postal je duhovnik. Prav tedaj mu je kuga pobrala starše. Veliko premoženje, ki ga je podedoval, je razdelil med reveže, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V naših krajih je dobil ime Miklavž in je v cerkvenih krogih čaščen kot velik priprošnjik od srednjega veka dalje. Že tedaj je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, kjer napolni peharje, nato pa izgine v temno noč. Na slikah so ga vedno upodabljali v škofovski obleki, s tremi zlatimi jabolki na knjigi. Legenda namreč pravi, da je v svoji dobroti rešil tudi tri hčere revnega moža sramotne usode, ko jim je ponoči skozi okno prinesel tri zlata jabolka in jim tako priskrbel potrebno doto. Zaradi te legende mu otroci še danes nastavljajo razno posodje, da jim prinaša darove, jabolka pa še vedno sodijo med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december.
Sladke zdrave dobrote
Sveti Miklavž je torej »kralj« sladkih dobrot. Še več, ne samo sladkih, pač pa tudi zdravih dobrot! Če bi namreč sledili ljudskemu izročilu, potem bi vedeli, da je Miklavž otrokom prinesel precej enostavna darila. Tako enostavna da, bi se nad njimi zelo verjetno marsikateri otrok dandanes zgolj nejevoljno zmrdnil. Med vsemi darovi je zagotovo najbolj tipično suho sadje in orehi. Oreh recimo je tradicionalno prisoten orešček v naši deželi. Tako domač je, da bolj ne bi mogel biti! In tako zdrav je, da bolj ne bi mogel biti.
Med vsemi mogočimi oreški prav navadni oreh vsebuje večje količine tistih super maščob, ki spadajo v družino omega-3 maščobnih kislin. Slednje so vrsta dobrih nenasičenih maščob, ki jih človeški organizem ne more proizvajati sam, a so nujne in bistvene za njegovo delovanje. Potem nam Miklavž vedno prinese tudi krhlje, nad katerimi morda res ni nihče preveč navdušen, pa vendar bi lahko bili, saj so suha jabolka odlično hranilo, hitro in enostavno prebavljivo, polno kalcija, vitamina B6 in z obilico vlaknin, ki dobro vplivajo na ohranjanje zdrave črevesne flore. Za razliko od nekaterih drugih vrst suhega sadja so suha jabolka zelo malo kalorična. Prav nasprotno od jabolčnih krhljev, so suhe hruške pravcati posladek. Če ste torej bili pridni, potem bo Miklavž kakšno suho tepko več vrgel v vaš peharček. Pa tudi hruške niso zgolj sladke, pač pa tudi hranilne. Vsebujejo veliko folne kisline, pomembne za rast in nastajanje krvi, kalija, ki uravnava količino vode v tkivih in vitamina C za imunski sistem. Doma posušene hruške potemnijo, a ostanejo mehke in voljne, da se kar topijo v ustih. So izredno praktičen priboljšek za v nahrbtnik ali torbo, ki prav pride ob velikih fizičnih in miselnih naporih, ob katerih moramo poskrbeti za povečan vnos hitro prebavljivih sladkorjev. Ker vsebujejo le malo vode, ni bojazni, da bi nam ob napornih športnih aktivnostih zavrele v želodcu.
Miklavževi piškoti
Miklavževi darovi seveda obsegajo tudi doma pečene piškote in pecivo, saj dobri mož celo jesen pridno peče in se vrti okoli pečice. Za vse tiste »Miklavže«, ki neradi pečejo ali so manj vešči peke, pa tudi obstaja rešitev. V tem primeru namreč lahko Miklavž prinese zgolj recept in sestavine, oboje prvovrstno seveda. Kako? Nič lažjega. Izberite svoje najljubše piškote, pecivo ali mafine, prepišite recept na darilno kartico in nakupite ter odmerite suhe sestavine za izbrano dobroto. Saj veste, moka, sladkor, pecilni prašek, kakav, rjavi sladkor, čokoladne solzice, pisani bombončki, suhe jagode, skratka vse tisto, kar od suhih sestavin zahteva recept. Ko torej vse odmerite in natehtate, potem sledi pakiranje v kozarec. Izberite malo lepši primerek kozarca za vlaganje in izmenjaje zlagajte sestavine v pisane plasti, dokler ne porabite vse pripravljene suhe mase. Na koncu vse skupaj zaprite s pokrovčkom, dodajte kakšno mašno ali dve ter na kozarec obesite še prepisan recept z lepimi Miklavževimi željami. Prejemnik bo moral sicer sestavine dopolniti še z nesuhimi sestavinami, kot so recimo maslo, jajca, mleko ipd., ter vse skupaj sam zamesiti in speči, vendar je darilo vseeno posebno, tako z estetskega kot uporabnega vidika.
