Posebnost mediteranske kuhinje so zelišča; večinoma uspevajo tudi na okenski polici ali sončnem kuhinjskem pultu, tako so sveža zelišča vedno pri roki za posebne poletne recepte.
Origano
Po legendi iz grške mitologije je origano ustvarila lepa boginja Afrodita, zaščitnica sreče. Obvezen je v grški solati iz kumar, paradižnika in mehkega sira feta, nepogrešljiv na pici, brez pomislekov pa ga lahko dodajamo v velikih količinah vsem jedem sredozemske kuhinje. Najboljši je poleti, ko cveti. Prav zdaj vsebuje največ eteričnih olj.
Picete s svežim origanom
Nadev:
Testo umesimo s toliko mlačne vode, da je lepo voljno. Gnetemo tako dolgo, da slišimo, kako pod roko pokljajo zračni mehurčki. Pustimo, da vzhaja. Razdelimo na poljubno število hlebčkov, vsaj 6, jih razvaljamo, obložimo in spečemo v nizkem pekaču na peki papirju. Pri 220 stopinjah so picete hitro pečene. Poberemo jih in na istem papirju spečemo nove. |
Timijan
Timijan ali materina dušica je značilna sredozemska dišavnica. Lističe osmukamo tako, da jih s prsti potegnemo s stebelc od zgoraj navzdol. Stebelca niso uporabna. Običajno ga ne sekljamo. Največ eteričnih olj ima timijan, ki je zrasel na močnem soncu, na revnem, bolj suhem rastišču, temno zeleni lističi gojenega timijana, ki so lahko tudi precej veliki, pa so bolj nežnega okusa.
Ratatouille (ratatuj)
Ratatouille je kulinarična znamenitost Provanse. V zelenjavnem raguju, kjer so zelišča skoraj glavna sestavina, še najbolj prevladuje timijan. Na olju popražimo polovico čebule, nato olupljen paradižnik, solimo, popramo in začinimo z origanom. V drugi ponvi na mešanici oljčnega olja in masla prepražimo preostanek čebule in na kolobarje narezane bučke. Ko se zapečejo, jih solimo, obilno posujemo z nasekljanim peteršiljem in pri zmanjšani temperaturi dušimo do mehkega. Jajčevce narežemo na kocke in popražimo na oljčnem olju, dodamo česen, začinimo s timijanom in solimo. Zalijemo z minimalno količino vode in podušimo do mehkega. Zmešamo vse tri ponve v eno, da se okusi povežejo. Ponudimo mlačno, lahko tudi hladno. |
Meta
V grški mitologiji je Menta nimfa, ki jo je zaljubljeni bog Pluton spremenil v dišečo rastlino. Tako jo je skril pred ljubosumno ženo. Po imenu je znanih kakšnih šeststo vrst mete. Na vrtovih so pogoste navadna, klasasta meta, maroška in citronska z okusom po limoni. Poprova meta ima vijolična stebla in značilen vonj po mentolu.
Rezanci z meto
|
