Svetovno slavo je martini doživel s filmi o Jamesu Bondu. Ta filmski junak je namreč verjetno najslavnejši pivec martinijev, vendar pa ne mara premešanega, kakor se ga običajno pripravlja, zato ob vsaki priložnosti, in teh je v vseh filmih o njem res veliko, naroči takega, ki je »shaken, not stirred« oziroma po naše pretresen, ne premešan. Prav zaradi Bonda, Jamesa Bonda, se je poleg klasične priprave z mešanjem sestavin uveljavil tudi njegov priljubljeni način priprave martinija s stresanjem sestavin v šejkerju. Martini je narejen iz džina in vermuta ali vodke in vermuta.
Beseda martini pomeni dvoje: 1) je znamka italijanskega vermuta, ki je svoje ime dobil po izdelovalcu Martini & Rossi iz Torina in se posplošeno uporablja kot sinonim za vermut, in 2) je izraz za enega od najslavnejših koktajlov na svetu, ki je dobil ime po sestavini, vermutu znane znamke Martini. Zdaj večinoma z izrazom martini mislimo koktajl, saj vermut v glavnem uporabljajo za pripravo koktajlov, pitje čistega vermuta za aperitiv pa je bolj stvar preteklosti. Danes je martini eden od najbolj priljubljenih koktajlov na svetu.
Vermut je italijansko likersko vino s pelinom in drugimi zelišči, nekakšen pelinkovec, kar pove že njegovo ime, ki izvira iz nemščine, kjer Wermut pomeni pelin. Delajo ga tako, da z alkoholom prelijejo pelin in različne vrste narezanih zelišč – menda kar 60 različnih –, dodajo sladkor in mešanico vin. Zraven gre še mistela (francosko mistelle), to je grozdni sok z dodanim alkoholom, s katerim preprečijo vrenje in ohranijo naravno sladkost, in tako dobljeno pijačo starajo od dve do tri leta. Prvi ga je začel izdelovati lastnik vinske kleti Carpano v Torinu leta 1786. Njihov temni, sladek vinski aperitiv iz vermuta, odišavljenega z zelišči in kininom, ki mu daje trpko-sladek okus, se imenuje punt-e-mes (pika in pol). Ime je menda nastalo na milanski borzi, kjer so pijačo naročali z vzklikom punt e mes! Vermut vsebuje od 15 do 18 odstotkov alkohola, brezbarvni francoski nekoliko več. Lahek francoski vermut iz belega ali rdečega bordojskega vina je lillet, ki sta ga proti koncu 19. stoletja izumila brata Paul in Raymond Lillet.
Sod za milijon litrov
Najboljši je suhi (dry) vermut iz destilata rastlinskih izvlečkov, belega vina in malo sladkorja. Danes ga izdelujejo po vsem svetu, a najbolj znana znamka ostaja italijanski Martini. Vsak izdelovalec ima svoj skrivni recept zanj, včasih prilagojen splošnemu okusu, a ni je čez klasiko – pravijo, da so klasične pijače brezčasne kakor klasični avtomobili. Posebna vrsta rdečega vermuta je francoska grenčica quinquina z dodatkom kinina, znani znamki sta Byrrh in Dubonnet. Vinski liker dubbonet je priljubljeni aperitiv, ki ga starajo v hrastovih sodih dve leti, postrežejo pa ohlajenega ali kot podaljšano pijačo (long drink) s tonikom ali sodavico. V rojstnem kraju te pijače, v Thuiru v južni Franciji, imajo sod za dubbonet s prostornino milijon litrov.
Koktajl martini, ki ima, kakor rečeno, ime po vermutu znamke Martini, je narejen iz mešanice džina in vermuta, ki ju z dolgo barmansko žlico premešajo v barskem kozarcu. Količina džina v mešanici je lahko različna, nekateri trdijo, da je najboljše razmerje med njima pet (džin) proti ena (vermut oziroma martini). Če džin zamenjajo z vodko, dobijo vodkatini – slavni vohun v filmih pije ta martini. Za pripravo martinija mora biti vse ledeno mrzlo – ne le sestavine, ampak tudi kozarec. Klasični martini dry (suhi martini) je iz džina in suhega belega vermuta, če pa ima zraven olivo in malo belo vloženo čebulo, se imenuje gibson martini. Koktajl martini dry po Bondovo pripravimo tako, da damo v šejker od dve do tri kocke ledu, pol decilitra džina in dve žlički suhega vermuta. Nalijemo v koktajl kozarec in povrhu stisnemo limonovo lupino, da vanj pade nekaj kapljic eteričnega olja, kar mu da poseben okus. Pri klasični pripravi z mešanjem ne dodajamo ledu, uporabimo le zelo ohlajene sestavine in ohlajen kozarec. Tudi čisti vermut oziroma martini se tako kot koktajl pije ohlajen, postrežejo pa ga v kozarcu za desertno vino z rezino limone.
