V primerjavi s svetovnimi proizvajalkami oljčnega olja je delež Slovenije, pravzaprav slovenske Istre in Goriških brd, kjer uspevajo oljke, zanemarljiv. Po kakovosti pa naše oljčno olje spada v sam svetovni vrh. To potrjujejo tudi visoka priznanja in nagrade, ki jih v zadnjih letih na različnih mednarodnih sejmih in tekmovanjih dobivajo slovenski pridelovalci ekstra deviškega oljčnega olja.
Prestižne nagrade romajo v Slovenijo
Seznam dobitnikov prestižnih priznanj, ki sta jih v preteklosti prejemala Vanja Dujc in zadruga Oleum nostrum, je vse daljši. Boris Jenko je na enem največjih mednarodnih sejmov oljčnega olja SOL v Veroni pred kratkim prejel najvišje, zlato priznanje za sortno olje frantoio v kategoriji srednje sadežnih olj. Uspeh na tem sejmu so z velikimi plaketami dopolnili še istrski oljkarji Franc Janko Morgan, Dušan Moljk in Franko Lisjak. Šampion na sejmu v Krasici v hrvaški Istri je postal Janko Bočaj, čez sto oljkarjev je na največjem slovenskem festivalu Zlata oljčna vejica prejelo to najvišje priznanje, za svoja pridelka pa sta šampionski naslov dobila brata Dario in Robi Glavina.
Zahvaliti se gre laboratoriju Labs
Laskavih priznanj zagotovo ne bi bilo, če pridelovalcem ne bi ob strani stali svetovalna služba, laboratorij za oljčno olje in nove sodobne oljarne. Prav oljčnemu laboratoriju Labs, ki ga vodi Milena Bučar Miklavčič, gre pripisati, da se je v zadnjih letih dvignila kakovost slovenskega oljčnega olja. Poskrbeli so, da je bilo pred petimi leti to z zaščiteno označbo porekla (ZOP) kot prvi slovenski proizvod vpisano v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.
»Ko smo po stečaju koprskega Iplasa raziskovalci ostali na cesti, nismo opustili dela, temveč smo se lotili tudi raziskovanja olj. Za blagovno znamko istrskega oljčnega olja smo dolgo le zbirali podatke in delali z roko v roki s pridelovalci in svetovalno službo. V analize smo prejemali vse več vzorcev, in to je bil tudi začetek organizacij in udeležb oljkarjev na različnih tekmovanjih,« razlaga Milena Bučar Miklavčič.
Širi se kultura, ki vpliva na dvig kakovosti oljčnega olja
Pojavila se je široka skupina ocenjevalcev in tako je nastala komisija, ki se ji reče nacionalni panel in šteje deset akreditiranih ocenjevalcev, na seznamu pa jih je kar 40. »Tudi s tem se širi kultura, ki vpliva na dviganje kakovosti oljčnega olja. Naš nacionalni panel je mednarodno priznan, tako da se ocenjevalci udeležujejo največjih mednarodnih sejmov in tekmovanj,« poudarja Bučar Miklavčičeva in opozarja, da imajo vse države proizvajalke oljčnega olja svoje znanstvenoraziskovalne inštitute, kar bi bilo koristno tudi za Slovenijo. Ob zdajšnjem krčenju denarja za znanstveno in raziskovalno delo pa ne pričakuje, da bi v bližnji prihodnosti inštitut ustanovili tudi pri nas.
Liter na prebivalca
Oljkarstvo v Istri ima bogato tradicijo. Začetki segajo v obdobje 600 let pred našim štetjem. V 18. stoletju naj bi bilo z oljko posajenih približno 2600 hektarov, nasadi so se v 19. stoletju še povečevali, katastrofalna pozeba leta 1929 pa je pobrala kar devet desetin dreves. Razmah je znova dobilo 1952., vendar se je razvoj znova ustavil s pozebo 1956. Zanimanje se je povečalo v osemdesetih letih, ko se je začelo pravo pogozdovanje Istre z oljčnimi drevesi. V tridesetih letih so se površine iz 450 hektarov povečale na zdajšnjih 1820. Na leto pridelamo od 1800 do 2500 ton oljk ali približno 500 ton oljčnega olja, 1500 ton pa ga uvozimo. Povprečna poraba na prebivalca je v tem času od treh decilitrov zrasla na liter.
