UŽITKI

Malčki pomagalčki v kuhinji

Objavljeno 25. september 2016 15.30 | Posodobljeno 25. september 2016 15.30 | Piše: Špela Verovšek

Nekateri svoje otroke zvito že zelo zgodaj pošljejo na tlako v kuhinjo, drugi jim panično vlečejo iz rok vse smrtno nevarne kuhalnice in pokrovke.

Oni morajo biti zraven, če pa se pečejo njihovi najljubši piškoti. Foto Shutterstock

Imate alergijo na otroke v kuhinji? Ali prav radi vidite, če se vaš malček mota okrog vas, ko kuhate? Vzgoja je hudo zapletena reč in vsak od staršev ima seveda svoje prijeme – tudi kar se sodelovanja pri kuhi tiče. Marsikdo prisega na modro misel, ki pravi, da kuhinja za otroke ne bi smela biti prostor tlake ali prostor samovoljnega igranja niti ne prepovedano območje, ampak nekaj vmes. Nekaj med igro in učenjem, pridobivanjem izkušenj, spoznavanjem okusov, aktivnim preživljanjem časa s starši in tiskanjem spominov, ki bodo prav prišli čez dvajset let. Marsikdo od nas ima najbolj močno v spomin vtisnjena prav doživetja iz rane mladosti, ko je mami pomagal peči piškote, z babico kuhal kosilo ali očetom pekel palačinke.

Ko se pečejo najljubši piškoti...

Peka je najpogosteje prvi uvod v otroško spoznavanje kulinarike, ker malček mora biti zraven, ko se pečejo njegovi najljubši piškoti. Saj se še spomnite, kako smo veselo mešali maso za testo, lizali zadnje ostanke nadeva za torto iz posode ali vrteli čudežno ročico strojčka za izdelavo piškotov. Sploh ta strojček, ki dela piškote ali rezance, je zares nadvse čudodelen! In na koncu pri slaščicah skoraj vedno pride še najbolj zabavno – dekoracija in pridih naše lastne domišljije. Z otroki v kuhinji se vam zagotovo ni bati, da pekarski in drugi sladki deserti ne bi bili izvirni, naj gre za torto, sadno kupo, piškote ali palačinke.

... in ko je za kosilo špinača

Ker užitek otrok pri sodelovanju ni pogojen s končnim izdelkom, sploh ni ovir, da jih ne bi kot pomagače vključili tudi takrat, ko se kuha čisto običajno kosilo ali večerja. Tam bodo poleg masla, moke, sladkorja in čokolade spoznali od blizu tudi sestavine, ki pozneje končajo na krožniku kot obed, ki se ga otrok ne bi niti dotaknil. V otroštvu česa nismo jedli le zato, ker je bilo zeleno ali čudne oblike ali samo zato, ker tega ni jedel brat. No, čar skupnega kuhanja je tudi to, da otrokom razložimo kaj o korenju, da ima zelenjava vitamine, da grozna špinača ni nič drugega kot čisto prijazni zeleni listi, ki jih zmeljemo v kašo itd. Dodatna predavanja, ki so del kuhe, menda sila dobro vplivajo na to, da izbirčni otroci postanejo vsaj pretežno vsejedci. In povrhu postopoma pridobivajo zdrav odnos do hrane. Slednje težko priučimo, če otroku nikoli ne pokažemo, da je vsako jed treba nekako sestaviti in jo pripraviti, zato da ta lahko naposled konča na krožniku pri kosilu.

Kjer se kuha, mora biti tudi red!

Ne glede na kaos, ki nastane, ko pomagajo otroci, mora biti pri kuhi red. In kadar gre za varnost, moramo biti dosledni in premišljeni. Malčku pomagalčku pristavite ob pult stabilen stol ali pručko, da mu omogočite dober vpogled na dogajanje. S tem boste imeli vse bolj pod nadzorom, pa še izognili se boste temu, da se vam nenehno mota pod nogami. Kadar presodite, da res ni mogoče, da vam kakor koli pomaga, potem mu omogočite vsaj to, da vas opazuje. In seveda vseskozi sprašuje. V resnici so to neprecenljivi trenutki, tako za vas kot otroka. Medtem ga boste mimogrede naučili še o tem, da si je treba pred kuhanjem in po njem umiti roke, da malce črvivo jabolko še ni nujno čisto zanič, da je treba z noži previdno ravnati itd. Ko smo ravno pri nožih – ne glede na to, kako se boste trudili, da otrok nikoli ne bi dobil v roke noža, bo malček ravno obratno zelo verjetno stremel ravno za tem. Saj veste, kako gre tisto o prepovedanih sadovih. Zatorej je bolje, da se to zgodi pod vašim nadzorom. Z malčkom se pogodite, da bo ob previdnem ravnanju in vaši prisotnosti lahko rezal z manjšim nožkom. V roke mu lahko potisnete bolj top servirni nožek, tistega za maslo ali plastičnega. Seveda ne bo mogel rezati česar koli, zato mu morate odrediti primerno mehke sestavine – npr. maslo, mehki sir, sredico buče, palačinko itd. Otrok bo nedvomno nadvse užival, se zraven naučil še osnovne motorike rezanja, prav kmalu (no, vsaj čez par let) pa vam bo lahko resnično v pomoč pri tem opravilu.

Podoben pristop velja ubrati pri drugih bolj delikatnih opravilih, seveda vseskozi pod vašim budnim očesom! Še en nasvet: malčki so zvedava bitja, ki rada sodelujejo v skupnih projektih, kot je priprava kosila. Zato jih nikar preveč vztrajno ne odrivajte od kuhinjskega pulta, takrat ko si to še želijo. Prej ali slej odrastejo in še prekmalu jim bo skupno pacanje po testu ali mešanje po loncu zadnja skrb!

 

Deli s prijatelji