Pripravimo, preden začnemo: globoko kozico z odebeljenim dnom, primerno cvrtje, in penavko, papirnate brisače.
Kako se lotimo?
1. V kozici segrejemo mleko s ščepcem soli (ne zavremo), v njem raztopimo maslo in sladkor. Odstavimo.
2. V globoko skledo za mesenje stresemo moko, posipamo s suhim kvasom in na sredini naredimo jamico, kamor damo rumenjake. Z leseno žlico jih razmešamo.
3. Mlačno mleko zlivamo na rumenjake in nadaljujemo stepanje. Postopoma vmešamo vedno več moke. Dodamo še rum in limonino lupinico. Mleko ne sme biti pretoplo.
4. Stepamo, da nastane gladko testo. Lahko tudi mesimo z rokami.
5. Pomokamo delovno površino in iz testa z rokami oblikujemo svaljek, dolg približno 30 cm.
6. Iz svaljka narežemo dvajset kosov.
7. Med dlanmi oblikujemo kroglice in jih rahlo sploščimo.
8. Zlagamo jih na pomokan prt in pustimo, da vzhajajo tako dolgo, da se velikost podvoji.
Če v kuhinji ni dovolj toplo, naj vzhajajo v pečici, ogreti na 50 stopinj.
9. V manjši, vendar globoki kozici z odebeljenim dnom segrejemo olje, da sega približno 5 cm visoko. Z ročajem lesene kuhalnice preverimo, kdaj je olje primerno toplo. Ko ročaj pomočimo v olje, se okrog njega začnejo nabirati mehurčki (olje ima takrat 180 stopinj). Določitev primerne, ne previsoke temperature je najzahtevnejši del.
10. Krofe polagamo v vroče olje tako, da je tisti del kroga, ki je bil zgoraj, zdaj v olju spodaj.
V olje damo le dva ali tri krofe, odvisno od posode. Vsekakor ne preveč hkrati.
11. Cvremo pokrito 3-4 minute, nato obrnemo in še 3-4 minute brez pokrova.
12. Krofe poberemo s penavko in jih odlagamo na papirnate brisače.
13. Ohlajene posipamo s sladkorjem v prahu.
Sestavine za 20 krofkov:
- 50 dag moke
- 1 dl mleka
- 1,5 dl vode
- 4 rumenjaki
- 2 žlice sladkorja
- 5 dag masla
- zavitek in pol suhega kvasa
- 3 jedilne žlice ruma
- žlička naribane lupinice limone*
- ščepec soli
- olje, primerno za cvrtje
 * Limona: limonovec, drevo iz rodu citrusov, izvira iz Indije, kjer še danes pridelajo največ teh sadežev v svetovnem merilu. V kulinariki uporabljamo limonov sok, pulpo in rumeni del lupine. Bela spužvasta plast lupine, ki je pri nekaterih vrstah limon precej debela, ni užitna. Sadeži prihajajo običajno iz intenzivne pridelave, kemično jih zaščitijo tudi zaradi transporta, zato je lupinica, ki ni bila pridelana ekološko, zdravju škodljiva. |
