»Kakovostno posodo se vedno splača kupiti, ker je to nakup za vse življenje. Ampak šest loncev za 45 evrov? To je šala,« pove Andrej Kuhar, znameniti kuhar, čigar slastne jedi lahko te dni jemo v restavraciji Vila Herberstein v Velenju. Premalo pozornosti namenjamo kuhinjskim posodam, a morali bi jih, če bi želeli kakovostno jesti, bolj skrbno izbirati. Ponudba loncev, pekačev in kozic je tudi v Sloveniji precejšnja. A kaj izbrati? »Ne maram teflonskih posod, četudi so sprva kakovostne,« pove Kuhar, »kajti teflon sčasoma postane porozen. Rizični lahko postanejo delčki, ki med kuho odpadejo; ti lahko povzročijo tudi posledice, ki so vidne na črevesju.« Kaj torej priporoča? Hitro odvrne: »Litoželezno posodo!« V njej se odlično kuha. »To je posoda, ki jo imate za vedno. Brez težav v njej pečete, dušite.«
Nekaj za vedno
Tudi Angela Liddon, kanadska piska izjemno branega bloga Oh She Glows, prisega nanjo. Takole piše v knjigi Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar (založba Totaliteta): »Litoželezna ponev je eno mojih najzanesljivejših kuhinjskih orodij, in to iz več razlogov. Prvič, traja večno, in medtem ko je nekoliko dražja od teflonskih, je ob ustrezni negi ne bo treba nikoli zamenjati. Drugič, kuhanje z litim železom oddaja v hrano sledove železa, kar je lahko koristno za vegetarijance in vegane. Ne nazadnje se toplota v njih enakomerno razporeja in se dobro obnese na plošči štedilnika ali v pečici.«
Če se boste zanjo odločili, je dobro, da jo, če je treba, pred prvo uporabo premažete.
| Litoželezno posodo pred prvo uporabo premažite s tanko plastjo olja, nato pa jo pecite v pečici približno eno uro pri 180 °C. Po končani peki rahlo obrišite odvečno olje s papirnato brisačo. Vsakič ko boste v svoji litoželezni ponvi kuhali z oljem, boste naredili nov naravni premaz proti prijemanju. Dobro premazana ponev iz litega železa bo sčasoma temeljito prevlečena in ne bo zahtevala dodatnega oljenja. Očistite jo tako, da jo takoj po uporabi sperete z vročo vodo. Odsvetujem čistila. Če ostaja na njej zapečena hrana, jo nežno odstranite s krtačo, ki ni kovinska, in osušite s papirnato brisačo ali staro kuhinjsko krpo (po možnosti temne barve, saj železo pušča madeže). |
Baker za vrhunske kuharje
»Nič ne nasprotujem dobri posodi iz inoksa,« nadaljuje Andrej. »Je pa res, da je kombinacija niklja in kroma lahko sporna zaradi alergij. Sicer posodo iz inoksa zlahka čistite, kuha z njo pa je kakovostna. Prav tako sem zagovornik emajliranih loncev, tveganje se pojavi le takrat, ko jih udarimo in počijo; potem pa ste že na čistem železu, ki lahko začne rjaveti.«
Vrhunski kuharji pri delu večinoma uporabljajo baker. »Tudi sam v kuhinji v glavnem uporabljam bakrene posode, ki so znotraj obložene z 1,5 mm debelo plastjo niklja. To so lonci, ki odlično prenašajo temperaturo, so pa seveda precej dragi. Uporabljajo se predvsem v gostinstvu, za enega pa lahko odštejete tudi več kot dvesto evrov. Če se boste odločili zanje, jih je treba skrbno čistiti, kajti baker potemni.« Kdor kuha v bakru, je blizu francoski kulinariki, kjer vse pomembnejše kuhinje uporabljajo le to vrsto posode. Vsekakor pa je treba najti takšno, ki se enako dobro obnese tako na električnih ploščah, odprtem ognju kot indukcijskih štedilnikih. »Nekatere posode lahko namreč uporabljate le na električnih ploščah, ker se vam lahko zgodi, da se dno ob kuhi na plinu upogne.«
Emajlirani litoželezni lonci so za Angelo še ena pomembna naložba. »Imajo nestrupen premaz,« pove. »Nanje se ne prijemlje, toplota pa se razporedi enakomerno. Lahko jih uporabljamo na štedilniku ali v pečici, zaradi česar je to priročen kos za vse namene in sodi v vsako kuhinjo.« Pa dober tek. S pravimi pripomočki bo kuhanje še večji užitek!
