Liker vseh likerjev

Zelenkasto rumeni zeliščni liker benediktinec je, kakor pove že njegovo ime, povezan z benediktinskim meniškim redom. To znamenito pijačo je v samostanu na severu Francije namreč pred več kakor 500 leti ustvaril benediktinski menih dom Bernardo Vincelli, ki se je ukvarjal z alkimijo. Iz zdravilnih rastlin in zelišč je naredil aromatični eliksir, ki velja za prvi liker na svetu. Menihi so ga v zdravilne namene izdelovali vse do uničenja samostana, recept zanj pa so znova oživili s pomočjo lokalnega lekarnarja več kakor 350 let pozneje. Tako je iz skrivnostne zdravilne samostanske pijače nastal aromatični liker, ki so ga poimenovali benediktinec.

Liker vseh likerjev še vedno delajo le v njegovem rojstnem kraju Fécamp v Normandiji na severu Francije. Postopek traja dve leti, recept pa je skrbno varovana skrivnost. Znano je le, da je zelenkasto rumeni opoj narejen iz 27 zdravilnih rastlin in začimb. Po večkratni destilaciji dobljene destilate ustrezno mešajo. Vsaka steklenica s pravim benediktincem ima oznako D. O. M., kar pomeni Deo Optimo Maximo, kar v prostem prevodu pomeni najboljši in največji bog. Ta kratica je bila pogosta na začetku dokumentov benediktinskega reda kot kratko posvetilo. Liker je pol tisočletja stara legenda, svetovno slavo pa je dosegel tudi zato, ker nastopa v številnih znanih umetniških delih, na primer Webbra, Rousseauja, Gaugaina in Duchampa. Mnogi so ga poskušali posnemati in ponarediti, a le eden je pravi! Poleg destilarne v Fécampu sta tudi muzej in galerija, kjer so ponaredki celo razstavljeni, za polno dvorano jih je.

Ernest Hemingway ga je redčil z brendijem

Največ benediktinca spijejo Britanci, njegova priljubljenost pa izhaja iz prve svetovne vojne, ko je bil zaželen v britanski kraljevi vojski. Sprva je bil precej močna pijača z okoli 40 odstotki alkohola, pozneje pa so začeli delati manj močnega, tako da ga ima zdaj »samo« 30 odstotkov. Čisti benediktinec je dokaj sladek, zato od leta 1937 delajo tudi suho različico, ki jo dobijo z mešanjem tega likerja z brendijem. Ta se imenuje B & B in jo, še preden je dobila to ime in še preden so jo začeli izdelovati, v svoji kratki zgodbi The Mercenaries iz leta 1919 prvi omenja Ernest Hemingway, ki je ta liker rad in veliko pil tako, da ga je redčil z brendijem. Poseben benediktinec single cask v črni steklenici je mogoče dobiti samo v benediktinski palači v Normandiji. Uporablja se tudi za pripravo različnih koktajlov, med katerimi so znani na primer big ben, ki ga naredijo tako, da likerju dodajo tonik in limonovo lupino ter premešajo, ter koktajli frisco, derby, singapur in monte carlo.