Kremna rezina je verjetno proizvod avstro-ogrske kuhinje. Kloštrska kremšnita izvira iz uršulinskega samostana v Mekinjah. Samostan je premožnejšim dekletom iz okolice omogočal individualne kuharske tečaje, s čimer so se nekatere samostanske jedi razširile tudi na podeželju, med njimi tudi ta kremna rezina, ki so jo zdaj povzdignili med značilne kamniške specialitete.
Na Hrvaškem sta znani zagrebška in samoborska kremšnita: zagrebška se od slovenskih Lenčkove ali blejske razlikuje po tem, da ima na vrhu namesto listnatega testa čokoladno glazuro, samoborsko, ki jo najbolj opevajo, pa je »izumil« Djuro Lukačić in je še najbolj podobna slovenskim, le da je med dvema koščkoma listnatega testa zgolj jajčna krema, nič sladke smetane.
Krostata: italijanska sladica iz listnatega testa, sadja in sladke smetane, kot je najbolj običajna, je tudi malce podobna kremni rezini.
Blejska kremšnita ima 60 let
Ko so v restavraciji in kavarni hotela Park pripravili 60-letnico originalne blejske kremne rezine in hkrati zaznamovali peko 12-milijonte kremšnite, poleg tega pa so to znamenito slaščico ponudili še za polovico ceneje, se je tu trlo obiskovalcev. Slaščičarska ekipa hotela Park, ki ob običajnih delovnih dneh začne peči vaniljeve lepotice ob 5. uri, je tisto jutro rokave zavihala dve uri prej. Tokrat so slaščičarke, ki jih vodi Alma Rekić, premierno predstavile dve mlajši sestri znamenite sladice, saj se je originalni blejski rezini pridružila še taka z okusom gozdnih sadežev in tista z okusom čokolade. Ali bosta tudi ti dve poželi uspeh kot vaniljeva sladica, ki so jo daljnega leta 1953 prvič pripravili po receptu Ištvana Lukačevića, vodje slaščičarske delavnice v hotelu Park, njegov končni recept, razmerje med kremo in smetano v merilu 1 : 2 in tlorisna površina rezine v velikosti 7 x 7 cm, se je ohranil vse do danes, bo pokazal čas. Na Bledu so s skrivnostnostjo svojega recepta, ki je sicer na splošno znan in prav nič pretirano zahteven, v teh šestih desetletjih naredili pravo uspešno zgodbo. Ob jubileju so se pohvalili, da bi vse njihove kremne rezine, ki so jih naredili v teh 60 letih, segale od Bleda pa vse do Rima, če bi jih položili v vrsto.
Lenčkova kremšnita iz Domžal ima 75 let
Če je blejska kremna rezina konec prejšnjega tedna praznovala 60 let, pa v Domžalah Lenčkovo kremno rezino izdelujejo še 15 let dlje, vse od 1938, ko je Janko Lenček naredil mojstrski izpit za slaščičarja. Jubilej bo 29. novembra, to je bil namreč dan, ko je mojster Lenček v Domžalah odprl slaščičarno. Do druge svetovne vojne se je zgodilo, da njegova kremna rezina ni bila zmeraj enaka, včasih je bila namreč brez smetane, med listnatim testom je bila le jajčna krema , saj namreč ni bilo vedno mogoče dobiti sladke smetane. Po drugi vojni, ko so lokal spet odprli, pa delajo vedno enake: velike 8 x 8 cm, polnjene z jajčno kremo in s sladko smetano in po zgornji plasti listnatega testa posipane s sladkorjem v prahu. Po Janku je slaščičarstvo prevzel sin Miha, tudi slaščičarski mojster, zdaj pa slaščičarno vodi že tretja generacija, Anže Lenček, diplomirani živilski tehnolog.
Ker pri Lenčku recepta za svoje kremne rezine ne skrivajo, ga lahko preberete na 17. strani tiskane izdaje Slovenskih novic. Še vedno jih delajo po istem receptu, na tradicionalen način ročno. To sredo sta jih pripravili Nada Brišnik in Irena Stražar.
