Granita je napol zamrznjena sladica, ki je videti kot kupček zdrobljenega ledu. Pripravljajo jo povsod po svetu, izvira pa prav z juga Italije, s Sicilije. Kadar je narejena po originalnem receptu, ji pravijo granita siciliana (sicilijanska granita).
Narejena je iz vode, sladkorja in dodatka, ki ji določa okus. To je največkrat sadje z velikim deležem vode, kot so na primer citrusi, lubenice in melone. Priljubljene so granite iz rdečih pomaranč ter sladke, nekoliko manj osvežilne iz mandljev, zelo znane pa so tudi kavne.
Na Siciliji strežejo granite povsod in kadar koli. To je njihova različica sladoleda. Z njimi začnejo zajtrk, zraven pa tradicionalno ponudijo brioše. Jedo jih mimogrede na ulici, iz plastičnih lončkov. Granita je lahko ohladitev med posameznimi jedmi in zaključek obroka. Običajno jo postrežejo z žlico, ne žličko, saj jih pripravljajo v velikih količinah, naložene v skledice ali pa kar globoke krožnike.
Vse granite so narejene iz zdrobljenega ledu. Običajen način priprave se začne s kuhanjem sladkornega sirupa. Sladkor kuhajo v vodi, da se zgosti, nato pa ga ohladijo in mu primešajo sadje, sadni sirup, kavo ali mandljevo mleko. Zmes naložijo v zamrzovalnik in poskrbijo, da je med ohlajanjem večkrat premešajo. Ker je v njej največ vode, iz mase nastajajo ledeni kristali, ki jih z mešanjem drobijo. Prav v teksturi kristalov se sicilijanska granita razlikuje od drugih. Na Siciliji večinoma puščajo kristale večje in bolj grobe, drugod pa led zdrobijo tako fino, da je granita že (preveč) podobna sorbetu. Granita naj bi bila toliko zamrznjena in gosta, da jo bolj jemo kot pijemo, tudi kadar je postrežena v kozarcih, led pa mora škripati pod zobmi.
Postrežejo jo tudi s sladko smetano, predvsem kadar je mišljena bolj kot desert in ne le za osvežitev. Kavno granito naložijo v ledeno mrzle kozarce izmenično s čvrsto stepeno sladko smetano. Žlica granite, žlica smetane. Orošen kozarec nato okrasijo z rezino pomaranče, posujejo s cimetom ali naribano limonino lupinico.
Čeprav se običajno pripravlja v gostinskih aparatih za zamrzovanje, je možno dobro granito z nekaj potrpežljivosti narediti tudi doma. Na Siciliji v preteklosti prav gotovo niso poznali profesionalnih aparatov za granito. Pomembni sta predvsem postopno zamrzovanje in občasno mešanje, da nastanejo ravno pravi ledeni kristali v velikosti grahovega zrna.
Vrsta jedi
desert
Kulinarična priložnost
poletni večeri
Dobra kombinacija
pecivo
Število krožnikov
4
Glavne sestavine
sadni sirup, voda
dodatki po okusu
stepena sladka smetana
Posebnost
zamrznjeno
Čas kuhanja/peke
tri ure priprave
Zahtevnost
*
Granita Potrebujemo nizko široko posodo, ki jo bomo lahko postavili v zamrzovalnik, tudi ko bo v njej do polovice tekočine. Naredimo prostor v zamrzovalniku. Najboljše je, če v tistem predalu ni nič drugega kot granita, da se preostala hrana ne staplja. Posodo damo v hladilnik. Limone operemo in naribamo, nato iz vseh iztisnemo sok. V kozici segrejemo vodo in v njej pokuhamo sladkor, vaniljo in naribano lupinico. Zmanjšamo temperaturo in pustimo, da nalahno vre par minut. Sirup prelijemo čez metine lističe, ko se malo ohladi, pa vmešamo še limonov (pomarančni) sok in precedimo v hladno posodo. Tekočina naj ne bi bila višje od petih centimetrov. Spet jo postavimo v hladilnik, in ko se tekočina povsem ohladi, prestavimo v zamrzovalnik. Po približno eni uri prvič premešamo s plastično lopatko, nato pa vsake pol ure. Vedno le na hitro podrgnemo ob robovih, kjer se nabira led, in po sredini. Če je možno, to naredimo, ne da bi jo jemali iz zamrzovalnika. Granita je pripravljena v približno treh urah. Kristale naložimo v kozarce in takoj ponudimo. Če zamudimo trenutek, ko so kristali še mehki, in nastane kepa ledu, lahko sladico rešimo le v močnem drobilniku. |
