Stefano Blasotti je kot kapitan ladje, saj je njegova terasa tik nad morjem, plove pa med tistim, kar mu daje narava. Njegovo pot zaznamujejo umetnost preigravanja okusov, tekstur in barv, priseganje na svežino in tradicionalni recepti, a v modernejši in bolj sofisticirani izvedbi.
Na pozdrav iz kuhinje, inčune v savorju z bučkami in rozinami, smo čakali ob domačem kruhu in Ruggerijevem proseccu vecchie viti, 2013. Sonce in morje sta božala mizo, zato je Ruggerijeva mineralnost še toliko bolj prišla do izraza. Krožnik svežega morja je obljubljal svežino in res je bil sladkast škamp tako svež, da se nam je zdelo, da nam je pomežiknil s krožnika, majhne pokrovače in ligenj so domala še utripali, triljo, ki jo v tujini precej bolj cenijo kot pri nas, pa smo kombinirali z marmelado iz sicilijanske rdeče čebule. Chef, ki si pred gosta upa postaviti takšen krožnik, zanj pa pričakuje in tudi dobi aplavz, mora imeti jajca. Sledil je krožnik, ki nas je presenetil s posrečeno kombinacijo okusov gozda, morja in eksotike: na prepražene jurčke je chef posadil lignja, ki ga je narezal na rezance, vse skupaj pa posul z zdrobljenimi semeni kakavovca. Zraven pa živahno vino z aromo citrusov, ki se je s svojim grenkim podtonom odlično ujelo s krožnikom: Livio Felluga, friulano, 2014. Čudovito preigravanje okusov in tekstur smo nadaljevali z oklepno artilerijo: jastog, škampi in kanoče, v kisu marinirana rdeča čebula in omaka, pri kateri je levji delež prispeval jastog. Morski elegantni arpeggio!
Testenine, podobne raviolom, so bile polnjene s skuto in baziliko, nežnemu okusu pa so parirale kanestrele v temni, močni omaki. Zraven smo pili vitovsko, letnik 2012, eno od vin, ki jih je Edi Kante ustvaril v iskanju popolnega ravnovesja. Očarala nas je, presenetljivo je ujela čisto vse okuse tega krožnika.
Paccheri ali makaroni velikani so bili polnjeni z jastogom, za spremljavo pa so bili peteršiljeva krema, čips rdečega krompirja, ocvrt makaron in krema iz oliv... Če bi bil to šele naš drugi krožnik, bi zapeli alelujo, tako pa smo si bili edini, da preveč dobrega lahko človeka tudi utrudi. Ker nismo hoteli preveč menjati vin, smo ostali pri vitovski, čeprav bi šlo k tej kombinaciji verjetno bolje katero oranžno vino našega zamejca.
Kdaj ste nazadnje jedli gofa? Meso te roparice je belo, mehko, po kakovosti ga uvrščajo med najboljše ribe in ga primerjajo z zobatcem. Čudovito pečenega gofa, ki je obdržal vso sočnost, je chef posadil na posteljico iz bučk, mariniranih v meti. Krožnik, ki te zapelje in odpelje! Takšna delicija si seveda zasluži najboljšo vinsko spremljavo, zato smo naročili Kantetovo malvazijo, 2012. Očarali so nas njena eleganca in mehkoba, usklajenost kisline, sadnosti in alkohola, čudovit, dolg pookus, ki človeka enostavno osreči. Ker smo okusojedci tudi sladkosnedi, smo še našli prostor za jogurtovo kremo s pasijonko, gozdnimi sadeži in domačo meringo.
Stefano Blasotti se je na začetku kariere kalil tudi v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami, a skromno pravi, da je le kuhar, ne chef. Okuse ima v malem prstu, pri spajanju pa se velikokrat zanese na svojo intuicijo. Nas je s svojo strastjo in umetnostjo njihovega kombiniranja navdušil.
 |
vrsta ponudbe: restavracija
|
Dobro je vedeti
- La Risorta
- Chef Stefano Blasotti
- Riva De Amicis 1
- 34015 Muggia, Trst
- Tel.: +39 040271219
- Splet: www.larisorta.it
- urnik: Poleti vsak dan od 12.15. do 15.00 in od 19.30 do 22.30. V zimskih mesecih počivajo ob nedeljah zvečer in ob ponedeljkih.
- degustacijski meni: Meni s štirimi tipičnimi lokalnimi jedmi v moderni izvedbi in kozarec vina 38 evrov, veliki meni s sedmimi hodi 67 evrov, kosilo z enim kozarcem vina 25 evrov.
- vinska klet: 150 vinskih etiket.
