Kulinarična doživetja s čemažem

Cveticam in drevesom in vsemu, kar je zeleno, se tako zelo mudi. Nadoknaditi morajo zamujeni čas, ko so pod snežno odejo prespali zgodnjo pomlad. Tudi čemaž, ki sicer začne rasti marca, je letos začel aprila vabiti v gozd s svežim vonjem po česnu kot v kakšno restavracijo, kjer čislajo močno začinjene jedi. Raste do junija, večinoma v gozdovih, v strnjenih rastiščih pogrne gozdna tla.

Zdravi in razvaja

In res je vabljiva ta ponudba, saj je čemaž zdravilna rastlina in prav tako sestavina slastnih kulinaričnih doživetij. Če iščemo njegove zdravilne učinke, lahko izvemo, da spodbuja delovanje žlez, čistil naj bi celotno prebavno pot in dihalne poti, učinkoval razkužujoče in bil dobro sredstvo proti glistam v črevesju, čistil kožo in posledično odpravljal izpuščaje in lišaje ter pospeševal celjenje ran in blagodejno vplival na celo telo. Čemažev sok menda celo celi rane. V kuhinji pa ga lahko uporabljamo kot začimbo, si iz njega pripravimo namaz ali juho ali ga dodamo mešani spomladanski solati. Prijetna popestritev jedilnika je čemažev pesto, ki ga naredimo iz svežih zmletih listov in popraženih pinjol, prav tako bodo zalegli mandeljni, ki so cenejši. Če smo malo izvirni, si z njim pripravimo različico znane priloge, blitve s krompirjem.

Krompir s čemažem

Krompir olupimo, operemo, narežemo na majhne kose in skuhamo. Čemaž operemo in sesekljamo. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo. Dno dovolj velike posode prekrijemo z oljčnim oljem, ga malce segrejemo in nanj stresemo čemaž ter ga dušimo na manjši temperaturi, dokler ne spusti vode, nakar v posodo stresemo krompir. S kuhalnico krompir dobro zmešamo s čemažem ter ga hkrati razkosamo na kosce. Solimo in popramo. Z značilnim okusom te divje gozdne dobrine se izognemo dodajanju česna. Naša sapa nam bo hvaležna in prav tako naš zmenek, saj ne pusti tako hudih posledic kot česen.

Podobna in strupena

Zato pa si ne bi ravno naredili usluge, če bi ga zamešali s šmarnico in se zastrupili. Zaužitje te rastline nas namreč lahko celo pokonča. Pri nabiranju je resnično potrebna previdnost, saj so si posebno mladi listi podobni, rastlini pa tudi radi rasteta v bližini. Poleg šmarnice lahko za čemaž zamenjamo še podlesek in belo čmeriko. Šmarnica, ki nima tako strnjenega rastišča kot čemaž in so rastline lahko posejane vsaksebi, se lahko na skrivaj stopi z njim. Nabirajmo ga počasi, vdihnimo svež zrak, pozabimo za trenutek na mestni tempo in ne grabimo vsevprek po zelenem izobilju, ki se nam ponuja, temveč si oglejmo liste sproti. Čemaževi so nežnejši, tanjši od mesnatih listov šmarnice in v nasprotju z njo nimajo prog. Vseeno se kaj hitro lahko zmedemo, v takem primeru odtrgajmo košček lista in ga pomečkajmo med prsti. Če zadiši po česnu, vemo, da smo na pravi poti.