Vloga žensk, ko se znajdejo v družbenem okolju, ki se močno razlikuje od tistega, iz katerega so prišle, je po navadi drugačna od vloge in položaja moških. Po svoje je bolj zahtevna in odgovorna, saj ne vključuje le privajanja novim delovnim navadam, temveč tudi ohranjanje domačega izročila ter prilagajanje novim razmeram in zahtevam. Kadar gre za srečevanje izrazito patriarhalne tradicije, v kateri se dobro ve, kam spadajo žene in dekleta, z drugo, ki se tudi še ni izvila iz drugačnih, a podobno togih omejitev in stereotipov, navezovanje stikov pogosto otežujejo najrazličnejši zadržki, predsodki in strahovi, nezaupljivost in občutljivost.
Most med obema svetovoma
Prostovoljno, nepridobitno, nevladno žensko združenje bosanskih Slovenk Zemzem je svojevrsten most med obema svetovoma. Njegove najbolj delavne članice, Sadika Grabus, Ela Porić in Esma Ferizović, ki so z Barbaro Hočevar Balon in s strokovnim svetovanjem kuharskega mojstra Jožefa Oselija tudi pripravile to kuharico, ponujajo roko na obe strani. Prizadevajo si, kot poudarjajo v uvodu, biti koristne v družbi, v kateri živijo. Sodelujejo pri organizaciji različnih projektov Islamske skupnosti v Sloveniji in s tem ohranjajo bošnjaško kulturo in tradicijo. Na festivalih bosanske hrane, ki spadajo med njihove najpomembnejše projekte, predstavljajo in prodajajo svoje tradicionalne jedi, izkupiček pa namenjajo zlasti za izobraževanje, med drugim za šolanje sirot iz Srebrenice.
Kakšne so značilne sestavine bosanske kuhinje?
Starejši generaciji deloma še, mlajši pa že nič več poznane značilne sestavine bosanske kuhinje in njeni posebni postopki so v knjigi sproti predstavljeni. Nanje v spremni besedi opozori že profesor Janez Bogataj, v nadaljevanju pa so opisi in razlage s prevodi izrazov tujega izvora postavljeni na začetek vseh poglavij. V poglavje Čorbe in juhe je uvrščen recept za eno od najbolj znanih in tudi pri nas cenjenih specialitet bosanskih Muslimanov, bosanski lonec. Urednice pojasnjujejo, da so čorbe, ki imajo v vsakdanji tradicionalni bosanski prehrani posebno mesto, v nasprotju z blagimi juhami nekoliko močnejše, gostejše in bolj hranljive, saj vsebujejo tudi meso, zelenjavo ali testenine. Čeprav jih po navadi servirajo kot predjed ali za malico, so lahko tudi samostojna jed.
Bosanski lonec sicer izhaja iz srednjeveške Bosne in se je uveljavil predvsem kot delavska jed. Velja za skupinsko jed, ki dobi boljši okus in aromo, če se pripravlja v večji količini in v glineni posodi. Tako so si nekdanji bosanski rudarji vsak dan prinesli s seboj vse sestavine, jih stresli v lonec in kuhali na zmernem ognju, da so si topel obrok lahko privoščili ob daljšem odmoru. Ker je bil njihov delovnik daljši, kot je dandanašnji, je do tega obroka moralo preteči najmanj šest ur. Medtem je bosanski lonec počasi brbotal ...
Bosanski lonec
1 kg kakovostne junetine/ovčetine (lahko s kostmi)
60 dag krompirja
2 dl vode
15 dag čebule
10 dag stročjega fižola
8 strokov česna
10 dag paradižnika
poper v zrnu
10 dag korenja
2 dag cvetače
3 dag peteršilja
2 dag soli
pergamentni papir, vrvica
Meso narežemo na večje kose. Če je krompir debel, ga razrežemo, sicer pustimo celega. V lonec zložimo plast na kose narezane zelenjave in začimb ter mesa; ta postopek nekajkrat ponovimo. Lonec ne sme biti poln, ker je treba jed dušiti.
Dodamo 1 dl vode. Pokrijemo s pergamentnim papirjem, ki ga zavežemo z vrvico pod robom lonca, in dušimo. Bosanski lonec se kuha na najmanjšem ognju kar od 4 do 5 ur.
