Cortina D'Ampezzo je mondeno italijansko zimovališče. Krtina D'Ampezzo pa je v hrib odmaknjena krčma, med Krtino in Moravčami, kjer strežejo domačo italijansko hrano, toda z zanimivim poudarkom, tam boste prej dobili dobro slovensko joto, pravijo, kot pa prežvečeno pico. Kjer so na jedilniku zgolj dobrote, »ki bi jih tudi sam jedel«, je že na vratih opozoril 52-letni Roberto Monas, Torinčan, ki vodi restavracijo. In v njej kuha. V Slovenijo ga je zvabila ljubezen. S seboj je vzel le svoje kuharsko znanje, ki mu ga je, kot pravemu Italijanu, vcepila že njegova mama. Takšno hrano zadnja tri leta predstavlja prav v Krtini D'Ampezzo.
Razžarjena peč, v katero je mladi natakar Aleš sproti nalagal polena ter jo ohranjal pri življenju, je skupaj z italijanskimi kanconami, ki so v tistem prijetno zvončkljale iz zvočnika, pričarala domačnost, že kmalu smo spoznali, da je prav takšna tudi hrana, pod katero se je podpisal kuhar Roberto, nepretenciozna, domača in – kar je bistveno – okusna. V svet italijanske kulinarike so nas popeljali že uvodni požirki prosecca Soligo in viljamovke iz lombardijskega Paratica. Tudi pozdravčki iz kuhinje, na popečeni bageti z namazom tako iz tune, artičok in kaper kot tudi nadvse osvežilnim iz paradižnika, origana in z nekaj česna, so bili prav takšni, kot je bilo nadaljevanje, preprosto in okusno.
 |
vrsta ponudbe: restavracija
|
Tedaj so prvič zacingljali kozarci z odprtim hišnim vinom, v enem je bilo rdeče Montepulciano D'Abruzzo, v drugem pa Trebbiano, belo vino iz Lombardije. Ugotovitev, da bi nezahtevni pivec ob požirkih cenovno ugodnih vin povsem užival, je bila več kot na mestu. Tudi pozneje se je izkazalo, da je Krtina predvsem svetišče okusnih jedi in ne osupljivih vinskih kart. »Važni so vendarle okusi, hrano zato pripravljam sproti, le juhe vnaprej,« nas je mahoma seznanil šef Roberto in iz prikrajka opazoval, kako nam bodo teknile predjedi. Treba je pošteno priznati, teknile so nam! »Mmmmm,« se je namreč slišalo, ko smo cmokali na tanko in na roko narezane rezine tuninega karpača, ki ni prišel na pladenj iz zamrzovalnika, tuna je bila lepo sočna, z rahlo pekočim prelivom iz hrena pa je v kombinaciji z grenkobno rukolo, ki je na srečo ni bilo preveč, v usta prinašala lepo zaokrožen okus morja, do skladnega so jo izpopolnile še kapljice limonovega soka. To je bila bogata predjed, zraven pa smo popečeni kruh namakali v perfektno oljčno olje, »res fino«, smo zapredli.
Naslednja predjed je bila carne cruda alla mela verde oziroma tatarski biftek z zelenim jabolkom, tatarec s šefovim pridihom – manj je več! Odličnemu mesu drugačne strukture, kot smo ga vajeni, so namreč koščki jabolka prinašali prav to, kar smo želeli, sadnost, zato je bil prav takšen Il Coroncino, letnik 2014, sorte verduco, nadvse primeren. Pri tretji predjedi, klasičnem in obveznem vitellu tonnatu, pusti, a še vedno dovolj sočni in tanko narezani teletini, ki jo je oblival tunin preliv, je piten piemontski gavi, letnik 2015, prav lepo opral naša usta ter jih pripravil na nadaljevanje naše poti. Od vseh vin, ki smo jih oni dan preizkusili v Krtini, smo bili še najbolj navdušeni nad tistim, ki je priromalo iz Apulije, letnik 2013, nad primitivom! To rdeče vino juga, sadnega in dolgega pookusa, smo srkali ob rižoti z radičem in gorgonzolo, od katere smo pričakovali sicer več. Nad njo je vendarle bdel pravi Italijan, ti pa so tvorci najboljših rižot. Kuhar se je resda spet izkazal z mešanico izpiljenih okusov, ne pa tudi s strukturo riža. Carnaroli bi bil ustreznejši izbor, smo se strinjali in prešli na najboljše tistega dne – na pravo italijansko pašto, na kateri so ležali škampi. To je bila poezija, že samo kapre in kosci svežega paradižnika so bili videti obetavno, ko pa smo zavonjali še vse tiste vonjave, pa testenine al dente, smo se v mislih znašli v osrčju Apeninskega polotoka, kapo dol! »Že zaradi pašte, vseh predjedi in odličnega oljčnega olja se splača priti v Krtino!« smo drug drugemu prikimavali. Nakar je na mizo planila še hišna specialiteta – biftek na žaru! Zaradi prav pečenega, sočnega, saj so krvavi sokovi kar brizgali iz voljnega mesa, ter z ustrezno in popečeno zelenjavo, se nam je ob melodiji Arrividerci Roma že smejalo. Sledila sta le še finale in prava kalorična bomba v obliki čokoladnega fondanta s pistacijevim sladoledom. Prisrčni kuhar Roberto nas je slednjič mirno pripeljal v pristan. Okušali smo dobro in domačo italijansko kuhinjo!
Dobro je vedeti
- Restavracija Krtina D'Ampezzo
- Kuhar Roberto Monas
- Imenje 21, 1251 Moravče
- Tel.: +386 (0)51 630 631
- E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- Splet: www.krtina-dampezzo.si
- urnik: Od srede do sobote od 12. do 22. ure, ob nedeljah od 12. do 18. ure. Ponedeljek in torek zaprto
- degustacijski meni: Po dogovoru
- vinska klet: Okrog 20
