Če spremljate moje zgodbe iz kuhinje, že veste, da nisem preveč kreativna v smislu izumljanja novih receptov. Kuham raje na sigurno, kar je preverjeno. Sem pa navdušena nad takšnim pristopom pri drugih, in resnici na ljubo, če ne bi bilo kreativcev, vsaj malo prismuknjenih idej in eksperimentiranja, bi bili naši jedilniki izjemno skromnega okusa in videza. Po moje bi kar nehali kuhati in bi si skompresirali brikete. Včasih me zaskrbi, da bi se lahko to vseeno zgodilo že v bližnji prihodnosti, zato branim originalno, bogato in zdravo kuhinjo, kolikor je možno. Občudujem mojstre okusov, ki znajo iz plemenitih sestavin narediti zgodbo in te nagovoriti, da uživaš z vsemi čuti. Če bi temu lahko dodala še zavedanje o hrani – predvsem o tem, kje in kako je bila pridelana – ter spoštovanje številnih rok, ki so jo prinesle do tvojega krožnika, potem je to zame raj. Ne more biti boljše niti v nebesih. Takšno pojedino je pripravila prijateljica, zelo kreativna bio kuharica. Kadar se loti kuhanja, grem raje kar stran, saj je stanje v kuhinji precej kaotično. Nikoli ne sledi nobenemu receptu. Težko ponovi, kaj vse je dala v ponev ali lonec, saj si sproti izmišljuje in nima potrebe, da bi si postopek zapomnila. Združuje nemogoče sestavine, na primer proseno kašo z rdečo peso in pomarančami. Če še ni dovolj nenavadno, doda na kocke narezan dimljen tofu in žlico rozin.
To je bilo eno izmed prvih kosil, ki smo jih letos pojedli na terasi pod milim nebom in toplim soncem. Kreativna kuharica je razdelila obarvano kašo in povabila k mizi. Na prvi pogled ni bilo zanimivo, na prvo žlico pa izjemno. Tako zelo, da bi bilo škoda recept pozabiti. Raje ga še kdaj ponovim.
| Dimljen tofu ima blag, zamolkel okus po dimu, še vedno pa je dovolj nežen, da ga lahko skoraj povsod uporabimo. Kocke dimljenega tofuja so primerne za rezanje tudi na tanke rezine za sendviče, na kocke za nabodala ali kot dodatek solati. Kadar z njim kuhamo, ga dodajamo čisto na koncu. Všeč bo verjetno tudi tistim, ki ne marajo navadnega tofuja, ki je popolnoma nevtralnega okusa ali celo malo kiselkast, pa tudi struktura je drugačna. Z dimljenim tofujem v jedeh uspešno nadomeščamo prekajeno meso. |
Obarvana kaša
Za štiri
- 30 dag prosene kaše
- 25 dag rdeče pese
- 25 dag rumene kolerabe
- čebula
- dimljen tofu
- pol pomaranče
- žlica rozin
- sol, sveže mlet poper in čili v prahu (po okusu)
- pol žličke celega koriandra
- nariban ingver
- kokosova maščoba (zvrhana žlica)
Rdečo peso olupimo, narežemo na polcentimetrske rezine, te pa še na palčke.
Na kokosovi maščobi pražimo koriander, čebulo in ingver, dodamo kolerabo in čez čas, ko je koleraba že malo mehka, še peso in rozine. Začinimo. Koleraba z začimbami popolnoma spremeni okus. Proseno kašo kuhamo največ 10 minut, naj bo še v celih zrnih. Ne solimo. Zalivamo jo z jušno osnovo ali zelenjavno juho ali z vodo. Pazimo, da kaša sproti popije tekočino. Po desetih minutah vmešamo na kocke narezan dimljen tofu in pustimo posodo na ugasnjenem štedilniku. Ožamemo pol pomaranče in zblendamo sok z žlico narezane rdeče pese. S tem zalijemo proseno kašo, premešamo, da se enakomerno obarva, in dodamo v ponev k zelenjavi. Pustimo še par minut, nato ponudimo.
