Kozarček skandinavskega vina, morda?

Na evropskem severu, kjer bi človek bolj pričakoval severne jelene, se v zadnjem času dogaja nekaj precej nenavadnega: med vinogradi se sprehajajo vinarji ter debatirajo o aromah in vinskih okoliših. »Čutiš malce brusnice?« se vpraša Wenche Hvattum, ko poskuša sveže stisnjeni rubinasti sok iz grozdov v vinogradu Lerkekasa, zahodno od norveške prestolnice Oslo. »Dober je. Ampak prej bi rekel, da gre za črni ribez,« ji odvrne mož Joar Sættem.

Trta med losi?

Takšen pogovor bi bil še nedavno popolnoma nemogoč. Njun vinograd namreč leži nekako na isti zemljepisni širini kot Sibirija, južna Grenlandija ali Aljaska. Toda globalno segrevanje in nove sorte vinske trte, odporne proti mrazu, so prispevali k temu, da se tudi v nordijskih državah začenjajo ukvarjati z vinogradništvom.

Göran Amnegård iz vinograda Blaxsta blizu Stockholma – severneje od Moskve ali Aberdeena – je za svoje ledeno vino sorte vidal letnik 2009 že prejel mednarodno priznanje World Wine Cupa, vinski kritik Financial Timesa Jancis Robinson pa mu je dal oceno 16,5 od 20. Na leto proda okoli 3000 buteljk in je ponosen na svoj rdeči merlot in beli chardonnay. »Hladno vreme, severni medvedi in losi so le še mit – naša poletja so zadnja leta skoraj sredozemska,« pravi Amnegård. »Kakor kaže, bomo imeli toplejša poletja in ostrejše zime, kar nam bo še kako koristilo,« komentira podnebne spremembe. »Želimo dokazati, da se ozračje res segreva in da je mogoče vino pridelovati tudi na severu Evrope,« dodaja Joar Sættem.

Še vedno tvegano

Nordijsko vinogradništvo pa je kljub globalnemu segrevanju še zelo tvegan posel, saj so številna poletja še vedno prehladna in prevlažna. »A prepričan sem, da bomo spoznavali vedno več skandinavskih vin,« je zapisal Robinson. »Vendar bom zelo presenečen, če bom v svojem življenju poskusil naravno zorjeni skandinavski cabernet sauvignon,« je sklenil vinski kritik Financial Timesa.

Pridelki na jugu Skandinavije uspevajo bolje kot drugod na tej zemljepisni širini zaradi toplejšega morja, ki ga segreva Zalivski tok. Pred kakšno generacijo je bila severna vinarska meja v Britaniji, zdaj pa se premika vedno bolj proti severu. Vinski strokovnjaki Lerkekaso postavljajo za najbolj severni komercialni vinograd na prostem, saj lahko obiskovalci prespijo na kmetiji in okušajo vina. Nekateri vinogradi na Finskem, Švedskem in Norveškem ležijo še severneje, vendar ne sprejemajo gostov ali so pod toplo gredo.