Kostanj v loncu in pečici

Petra Kavšek je mlada inženirka medijske produkcije iz vasi Senožeti v občini Dol pri Ljubljani, ukvarja pa se z grafičnim oblikovanjem, izdelavo spletnih strani in fotografijo. Je avtorica dveh kuharskih knjig, Palačinke in omlete ter Gozdna kuhinja, s fotografijami pa je opremila še nekaj drugih kuharic, ki jih je tudi oblikovala.

Knjiga Gozdna kuhinja je njeno povsem avtorsko delo, ki je nastajalo eno leto. »Ideja o knjigi se je rodila iz ljubezni do gozda in narave,« pripoveduje. »Ljudem sem želela približati bogato gozdno ponudbo, da bi jo bolje izkoristili. Vsi recepti so avtorski, gre pa za okoli 120 jedi, ki sem jih morala tudi pripraviti, torej so zanesljivo preizkušeni. Skuhala sem jih oziroma spekla, nato fotografirala in knjigo oblikovala ter pripravila za tisk. Vse gozdne sadeže sem tudi sama nabrala ali so mi pri tem pomagali družinski člani. Kuhanje je moj najljubši konjiček, saj nenehno preizkušam recepte in pripravljam najrazličnejše jedi.«

Petra meni, da je gozd lahko eden najboljših živilskih supermarketov. »Njegova ponudba je zdrava, raznovrstna, visokokakovostna, ekološka. Poleg tega lahko prav vse gozdne dobrote dobimo brezplačno.«

Dodaja, da nam spomladi gozdovi ponujajo čemaž, smrekove vršičke, koprive, šparglje in bezgove cvetove, poleti nas razveseljujejo z gozdnimi sadeži, kot so borovnice, maline, gozdne jagode in robidnice, jeseni pa so nam na voljo lešniki, kostanj in bogata izbira gob. »Vsa gozdna hrana je okusna, bogata z vitamini in minerali ter nam pomaga pri ohranjanju zdravja.«

Kot pravi Petra, so nabiranje, sprehajanje in priprava hrane pravi užitek. »Iz sadežev gozda lahko pripravimo široko paleto jedi,« poudarja sogovornica. »Od napitkov, solat, juh, prilog, glavnih jedi do sladic. Njihovo sezono uporabe lahko podaljšamo z različnimi postopki, kot so zamrzovanje, vkuhavanje in sušenje, ter tako uživamo v raznovrstnih okusih gozda vse leto.«

Za otroke in športnike

Petra Kavšek je v knjigi Gozdna kuhinja največ pozornosti namenila kostanju. »Doslej se pri nas še nihče ni lotil knjige na to temo, čeprav poznamo veliko receptov za pripravo jedi iz kostanja,« je povedala sogovornica. »Največkrat ga skuhamo ali spečemo, obstaja pa še veliko zanimivih receptov. Lahko ga vpletemo v številne jedi, na katere sprva ne bi niti pomislili. Zaradi posebnega okusa in arome je lahko odlično dopolnilo jesenskemu in zimskemu jedilniku. Zelo dobro se obnese tako v sladkih kot slanih jedeh. Z njim lahko obogatimo vse od namazov, juh, prilog, sladic celo do marmelad.«

In kakšen je v kuhinji? »Zanimivo je, da lahko uživamo že surovega, le olupiti ga moramo,« pove Kavškova. »Ima pa precej oster okus. Sicer je zelo zdravo živilo in precej hranilno. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, primeren je za otroke in športnike, tudi za starejše ljudi in tiste, ki so izpostavljeni telesnim naporom. V njem je veliko škroba in zelo malo maščob. Za pripravo ni zahteven, zato se ga lahko lotite tudi, če ste začetnik v kuhinji.«

Bi lahko iz kostanja sestavili jedilnik, kjer bi bil prisoten pri vseh jedeh? »Seveda,« trdi Petra. »Za predjed bi lahko na primer pripravili kostanje, ovite s slanino, ali kostanjevo juho s koruzo, glavno jed bi lahko sestavili iz krompirjevega pireja s kostanji in puranjih zvitkov s kostanjevo-zeliščnim nadevom ali bi si kostanj skupaj z gobami privoščili v golažu, posladkali pa bi se s kostanjevim tiramisujem ali torto.«

Kostanj lahko tudi shranimo v zamrzovalno skrinjo in ga uporabimo pozneje. Najbolje je, da ga skuhamo in iz njega pripravimo pire, meni in svetuje tudi Petra. »Delo si poenostavimo z uporabo stiskalnika za česen. Skuhamo ga, razpolovimo in stisnemo. Tako nam ga ni treba lupiti, zavržemo le lupino, ki ostane. V zamrzovalniku lahko shranimo tudi surovega. Prav tako lahko zamrznemo olupljene blanširane plodove. Približno eno uro ga namakamo v hladni vodi, nato križno zarežemo v trdo lupino. Blanširamo ga štiri minute v vreli in rahlo osoljeni vodi. Takoj ga olupimo. Ker je po blanširanju še vedno čvrst, se med lupljenjem ne drobi, lupina pa je dobro razmočena, da jo z lahkoto odstranimo. Blanširanega zapakiramo v plastične vrečke in zamrznemo.«