To je zabavno opravilo za vso družino. Mestne srajce draži sladkoben vonj po pečenih kostanjih, ki se zlagoma širi izza uličnih vogalov. Mala merica je po tri evre in pol, velika pa pet. Pravi kostanj samoniklo raste po vsem Sredozemlju, verjetno gre Rimljanom zasluga, da so ga z vinsko trto zanesli tudi k nam v mešane gozdove, vse do 800 metrov nadmorske višine.
Hranilne vrednosti
Ima dokaj malo kalorij in je brezglutenski. Vsebuje veliko ogljikovih hidratov, surov plod ima od 40 do 45 odstotkov škroba, zaradi česar kostanj daje moko, ki jo lahko uporabljamo samostojno ali ji primešamo moko drugih žitaric. Poleg tega vsebuje do šest odstotkov beljakovin, okoli dva odstotka maščob in precej folne kisline. Od rudnin je največ kalija in fosforja, nezanemarljivi so tudi nekateri pomembni elementi v sledovih. Sto gramov kostanja izpolni približno 21 odstotkov dnevnih potreb po vlakninah. V primerjavi z nekaterimi semeni in oreški vsebuje še vitamina A in C, po vsebnosti izstopajo tudi vitamini iz skupine B.
Ljudsko zdravilstvo
Kostanj cveti na začetku poletja, plodovi pa dozorijo oktobra. Ljudsko zdravilstvo priporoča za lajšanje črevesnih težav čaj iz lupin, poparke in prevretke iz listov pa za blaženje želodčnih težav in kot blažilo za vneto grlo. Cenjen je tudi kostanjev med, saj ima značilno aromo in grenkejši okus.
Shranjevanje
Velja, da dobi kostanj značilno sladek okus po prvi slani. Hranimo ga na hladnem, vendar ne predolgo, saj se že kakšen teden ali dva po nabiranju preveč izsuši za pečenje. Kdor ga namerava jesti pozneje čez zimo, je najbolje, da ga shrani v zamrzovalniku, denimo skuhanega, olupljenega in pretlačenega v pire. Če ga želimo posušiti ali posušenega zmleti v moko, plodovom olupimo debelejšo lupino in notranjo kožico, nato pa jih posušimo v pečici.
Uživanje
Domači kostanj je najbolj priljubljen pečen. Prerežemo mu zunanjo lupino (vzdolžno ali križno), sicer obstaja nevarnost, da ga bo zaradi pare, ki nastane pri segrevanju, razgnalo. Kostanj v posebni ponvi pečemo približno 20 minut in ga večkrat premešamo. Ko je pečen, ga za nekaj minut zavijemo v časopisni papir, nato ga postrežemo, še vročega. Če ga kuhamo, ga prej preberemo. Soljene vode v posodi naj bo toliko, da je povsem prekrit. Kuhamo ga približno 45 minut.
- PONEV S KOSTANJEVIMI NJOKI
Za njoke
- 400 g krompirja
- 250 g kostanjevega pireja
- 2 rumenjaka
- 150 g ostre moke
- sol, poper
Potrebujemo še
- 400 g brstičnega ohrovta
- 300 g mletega mesa
- jajce
- žlico naribanega parmezana
- 3 žlice drobtin
- 2–3 žlice mlete paprike
- olivno olje
Krompir skuhamo, pretlačimo in zmešamo s kostanjevim pirejem. Dodamo rumenjaka in moko ter zamesimo v testo, solimo, popopramo in oblikujemo svaljke.
Kuhamo jih v slani vodi od šest do osem minut.
Brstični ohrovt prerežemo na polovice in kuhamo v vreli vodi 10 minut.
Mleto meso zmešamo z jajcem, parmezanom in drobtinami. Začinimo z mleto papriko, soljo in poprom. Oblikujemo kroglice.
V večji ponvi na olivnem olju spečemo mesne kroglice. Ko so že skoraj pečene, dodamo brstični ohrovt in njoke, po okusu začinimo in vse skupaj pražimo še pet do deset minut.
- KOSTANJEVA RULADA BREZ PEKE
Za testo
- 400 g maslenih piškotov
- 100 ml mleka
- 50 g čokolade za kuhanje
- vaniljev sladkor
- 50 g sladkorja
Za nadev
- 250 g pretlačenega kuhanega kostanja
- 50 g bele čokolade
- rumov sladkor
- 30 g sladkorja v prahu
- žlica sladke smetane
Piškote zdrobimo. Mleko postavimo na ogenj, dodamo sladkor in naribano čokolado, ko zavre, odmaknemo z ognja in mešamo, dokler se čokolada ne stopi. Z mešanico prelijemo piškote in dodamo vaniljev sladkor.
Kostanju dodamo sladkor v prahu in rumov sladkor. Belo čokolado nalomimo in stopimo s sladko smetano. Počakamo nekaj minut, stopljeno čokolado dodamo kostanju ter dobro premešamo.
Temno zmes na foliji razvaljamo v pravokotnik, premažemo s kostanjevo maso in zavijemo. Vsaj za eno uro postavimo v hladilnik.
(Vir: Gozdna kuhinja, Petra Kavšek, založba Kmečki glas)
