Koristna sopomenka

Da bi jih zaužili dovolj, moramo izbirati pestro in raznovrstno prehrano, ki jo v skladu s potrebami porazdelimo čez ves dan. Tokrat si poglejmo koristnost vitaminov B, C in D. Vitamini so organske snovi, potrebne za normalno delovanje telesa, za uravnavanje presnovnih procesov, rast, razmnoževanje in delovanje tkiv ter organov. Telo jih mora dobiti s prehrano, saj jih samo zmore sintetizirati zgolj v zanemarljivih količinah, ki ne zadovoljujejo normalnih fizioloških potreb organizma. Poznamo dve skupini. V vodi topni so poleg drugih C in vitamini skupine B. Njihova presnova je hitra, prav tako izločanje, in poteka prek kože in ledvic. Ustvarjene zaloge teh vitaminov največkrat zadostujejo le za nekaj tednov, zato jih moramo uživati redno. Med topnimi v maščobah pa je tudi vitamin D. Presnavljajo se počasi. Telo jih shranjuje v maščobnem tkivu. Skladišči jih za dlje, zato lahko z ustvarjenimi zalogami delno izpolnimo potrebe po njih. Vitamini skupine B, ki skrbijo za živce in celotno presnovo, so v leči, avokadu, olivnem olju, kvasu, mandljih, zeleni solati, cvetači. V naravi nam vitamin D podarja sonce, v prehrani pa ga najdemo v mleku, jajčnem rumenjaku, pivskem kvasu, ribjem olju in ribah, kot so losos, sardina, tun, skuša, polenovka. Vitamina C pa največ vsebujejo paprika, brokoli, zelje, špinača, limone, grenivke, pomaranče.

Vitamini skupine B

Pri vitaminih in mineralih je pomembno, da jih jemljemo skupaj. Uživanje enega samega nam nikoli ne bo tako koristilo kot jemanje ustreznih dveh ali več. Tako je tudi pri vitaminih iz skupine B, tako imenovanem B-kompleksu. Ti so izredno pomembni, saj vplivajo na delovanje vsega telesa. Če jih ni dovolj, smo živčni, zaskrbljeni, depresivni. Podpirajo delovanje nadledvičnih žlez, ki jih obdobja napetosti posebno izčrpajo. Znano je, da je treba ob B-kompleksu uživati folno kislino (ki tudi sodi med B-vitamine), ker pomaga presnoviti hormone v jetrih, poleg tega ohranja zdravo srce.

Jajca, denimo, vsebujejo vitamine skupine B, predvsem folno kislino (vitamin B8) in vitamin B12, ki skupaj sodelujeta pri izdelovanju holina, glavnega preprečevalca nervoze. Za obvladovanje učinkov stresa in vzdrževanje funkcije nadledvične žleze je zagotovo najpomembneje, da v hrano vključujemo živila, ki vsebujejo varovalne snovi: vitamina C in B5 ter magnezij. B5 imenujemo tudi protistresni vitamin. Pomaga zagotavljati dovod energije v vse telesne celice. Maščobe in sladkorje v hrani spreminja v obliko, uporabno za celice. Poleg tega pospešuje prebavo, omili potrtost, utrujenost in nespečnost. Za ženske, ki med menopavzo začutijo težave z zbranostjo in so razdražljive, je odličen vitamin B5, ki je v mesu, kostanju in sušenem sadju.

Izkoristimo sonce za vitamin D

Vitamin D deluje kot hormon, ki nastaja pod vplivom svetlobe. V telesu izpolnjuje veliko nalog, v zadnjih letih pa so znanstveniki odkrili nove možnosti za njegovo biološko delovanje. V nasprotju z drugimi vitamini ga je naše telo sposobno proizvajati, pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov. Nujen je za normalno rast in mineralizacijo kosti ter zob. Ko je koža izpostavljena ultravijolični svetlobi, proizvaja to snov iz določenih predhodnikov.

Vitamin D je, kot rečeno, ključen za pravilen razvoj, rast in ohranjanje zdravja vse od našega rojstva. Njegova vloga za zdrave in močne kosti je že dolgo znana in dobro raziskana. Odgovoren je za vzdrževanje ravni kalcija v krvi v točno določeni koncentraciji. Ta omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic. Če je v prehrani dovolj kalcija, bo vitamin D omogočil, da se ga bo iz tankega črevesja vsrkalo ravno toliko, kot ga potrebujemo. Če ga ne užijemo dovolj ali ga v telesu primanjkuje, se bo kalcij izplavil iz kosti in postale bodo krhke, razvila se bo osteoporoza. Če nas najmanj trikrat na teden po 15 minut obsije sonce, bo dovolj. Vselej pa mu nastavimo vsaj roke. Izkoristimo torej sonce v vsakem možnem trenutku! V naravi nam vitamin D podarja sonce, v prehrani pa ga najdemo v mleku, jajčnem rumenjaku, pivskem kvasu, ribjem olju in ribah, kot so losos, sardina, tun, skuša, polenovka.

Visoki C

Vitamin C. Zagotovo najbolj »znan« med vitamini. Malo za šalo dodajmo tudi kultne Šumijeve bombone visoki C. Krepi odpornost in varuje organizem pred reaktivnimi prostimi radikali. Naše telo pa ga ni sposobno izdelovati samo, zato mu ga moramo stalno zagotavljati s primerno izbiro prehrane. Dejstvo je, tisti, ki jedo veliko sadja in zelenjave, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Z uživanjem banan, pomaranč, špinače, brokolija, paprike, korenja, agrumov, lešnikov, jagodičevja, sončničnih semen in izdelkov iz soje, kot so tofu, sojino mleko, jogurti, zelene listnate zelenjave, purana in lososa bomo denimo naredili ogromno dobrega tudi pri preprečevanju stresa in lažjem spopadanju z njim. Če želimo zdravo izgubiti kakšen kilogram, uživajmo sadje, ki po zaslugi vitamina C odvaja iz telesa veliko odvečnih maščob. Najbolj učinkovit je ananas. V njem med drugim najdemo snov bromelain, ki razkraja beljakovine. Pospešuje prebavo in je zelo koristen pri lenem črevesju. Če ananasov sok zmešamo s probiotičnim jogurtom, je učinek še boljši. Primer malice: sok iz jabolk in korenja zmešamo z malo jogurta in svežimi rezinami ananasa. Obrok lahko spremenimo v zajtrk in ne bomo se več pritoževali čez prebavo.