Korenje poznamo v naših krajih že zelo dolgo. Je priljubljena korenovka, ki pogosto roma v juhe in enolončnice, se znajde naribana v solatah ali pasirana v bebi kašicah. Brez dvoma je med najbolj uporabnimi in sladkimi vrtninami, zato mu nikar ne pozabite nameniti kakšne gredice v vrtu.
Sladek in barvit
Korenje odlikuje sladek in prav nič zelen okus. Kakopak, saj je vendar oranžno! Njegova barva, pa naj bo oranžnih ali rumenih odtenkov, nas pogosto prepriča, da ga dodamo v jedi, saj pridobijo barvitost. Surovo korenje lahko na fino ali grobo naribamo, narežemo na tanke ali debele rezine in postrežemo z omako, v solati, ga dodamo juhi, enolončnicam, pečemo ali dušimo. Ker je surov precej trd in ga nekateri težko grizejo, marsikdo uporablja korenčkov presni sok. Njegov okus je možno še popestriti in izboljšati z dodatkom druge zelenjave ali sadežev. Ker ima sladkast okus, se kot nevtralizator dobro poda v kisle omake in jedi s preostrim okusom.
No, seveda obstaja precejšen del populacije, ki se ravna bolj po motu: »Surovo korenje je za zajce, kuhano pa za prašiče.« Nedvomno drži – zajci imajo korenje že pregovorno radi, svinje pa tudi nimajo nič proti sladki popestritvi med drugo kuhano zelenjavo. Obema menda koristi pri vitalnih telesnih funkcijah, kot je dober vid. Ne verjamete? No, potem pa povejte, kdaj ste že videli kakšnega zajca ali svinjo z očali!
Ohranja dober vid
Korenje je bogat vir karotenov, med katerimi je najpomembnejši betakaroten. To so barvila (pigmenti), ki dajejo sadju in zelenjavi večino oranžne, rdeče in rumene barve. Močneje obarvano vsebuje več betakarotena, ki se šele v našem telesu pretvori v vitamin A. Da je pretvorba učinkovita, je potrebna prisotnost maščobe, zato je najbolj priporočljivo korenje jesti v družbi nekoliko bolj mastnih živil. Ena oblika vitamina A (retinol) je sestavni del živčnih receptorjev, ki so občutljivi za svetlobo. Najdemo ga v očesni mrežnici, od tod tudi prastara modrost, da ta vrtnina ohranja dober vid. V povezavi z vitamini C in E, bakrom, cinkom in magnezijem betakaroten po nekaterih raziskavah upočasni napredovanje degenerativnega obolenja rumene pege. Za zdravo kožo ter sluznico dihal, črevesja in sečil je potrebna retinojska kislina, ki je tudi oblika vitamina A. V zdravilih za zdravljenje težjih oblik aken so prav tako vitaminu A sorodne učinkovine, ki jih preizkušajo za zdravljenje nekaterih vrst raka. Jemanje betakarotena skupaj z vitaminoma C in E, bakrom, cinkom in magnezijem upočasni napredovanje degenerativnega obolenja rumene pege. Nekatere epidemiološke študije so pokazale povezave med povečanim vnosom karotenoidov in zmanjšanjem tveganja za nastanek raka v nekaterih organih.
Prav tako je ta zelenjava bogata z vitaminom C, ki pomaga pri proizvajanju kolagena v kosteh, mišicah in hrustancu, poleg tega pa telesu omogoča absorpcijo železa. Vsebuje vitamine D, E, K, kalcij, magnezij in železo, zato ima pozitivne učinke na imunski sistem in prebavo. V nasprotju z večino druge zelenjave je korenje zelo hranljivo tudi kuhano. Res je, da kuhanje uniči nekatere vitamine, vendar s toplotno obdelavo razbijemo celične stene, kar pripomore k večji dostopnosti betakarotena za telo. Presno ima namreč žilave celične stene, tako da je naše telo sposobno v vitamin A spremeniti manj kot četrtino betakarotena, ki ga vsebuje. Če kuhano korenje ponudimo kot prilogo k obroku, ki vsebuje nekaj maščobe, bo telo vsrkalo več kot polovico karotena.
Korenčkove sladice
Kot že omenjeno je korenje stalni spremljevalec juh in omak ter solat. Malo manj konvencionalna je njegova uporaba pri slaščicah. No, pa brez zmrdovanja! Zaradi okusa, barve in ravno pravšnje strukture se zelo dobro obnese v tortah, pecivu, mafinih in piškotih. Če naribanega zamešamo v testo, temu daje voljnost, po peki pa pecivo ali piškoti iz takega testa ostanejo bolj sočni in dlje sveži. V takih primerih korenja ne boste okusili. Nekoliko bolj delikatno postane, če ga uporabimo kot nadev za torto ali potico. Njegov sladkast okus se bo bolj izrazil, zato ga je dobro kombinirati s kiselkastimi in bolj svežimi okusi, tem bo korenje brez dvoma dodalo polnost. Korenje se lepo dopolnjuje z oreščki, vonjem cimeta, ingverjem in kiselkastimi gozdnimi sadeži.
Kako se obnese na sladko, lahko brez škode preizkusite s palačinkami za družinske člane. Morda za začetek zamolčite sestavine in opazujete odziv jedcev.
Korenčkove palačinke
1 skodelica moke
1 skodelica mleka
2 jajci
500 g korenja
četrt skodelice popraženih orehov
ščep pecilnega praška
ščep mletega cimeta
pol vaniljevega sladkorja
ščep soli
pol žlice naribane pomarančne lupinice
ščep mletega muškatnega oreščka
ščep mletega ingverja
četrt skodelice rjavega sladkorja
0,75 skodelice polnomastnega mleka
1 žlica olja
2 žlici masla
Korenje operemo, očistimo, ostrgamo in drobno naribamo, orehe grobo nasekljamo. Vse suhe sestavine zmešamo skupaj, dodamo tekoče sestavine in zamesimo gladko maso za palačinke. Primešamo še korenje, naribano pomarančno lupinico in orehe. Glede na viskoznost mase na maslu spečemo bolj velike ali malo manjše, bolj ameriške palačinke, ki jih na koncu okrasimo s smetano ali jogurtom ter malo marmelade ali medu. Če imate doma kakšno banano ali hruške, lahko na vrh položite nekaj rezin. Pa dober tek!
