Prve jagode smo obrali ravno ta ponedeljek, zorele bodo tja do 20. junija. V minulih dneh smo že skuhali prvo letošnjo marmelado in pripravili sirup. Saj veste: s predelavo je treba pohiteti, saj je naenkrat zrelih veliko jagod,« med nasmeški nanizata Jana in Janez Markuta iz Čadovelj. Ravno jagode (ter jabolka, hruške, maline, češnje, rdeči ribez in še kaj) z njune kmetije uvrščajo Čadovlje na zemljevid tistih vasi, koder Kranjčani in Tržičani (vmes pa tudi marsikateri Ljubljančan) vse raje zahajajo po doma pridelano sadje.
Sadna zgodba, ki jo Janez in Jana zadnja leta ustvarjata skupaj s hčerko Nušo ter sinovoma Andražem in Domnom, se je začela pisati leta 1993. Takrat sta sogovornika prevzela kmetijo in zasadila jablane. »Nič posebnega, klasiko pač – elstar, gala, jonagold, zlati delišes in idared,« pojasni Janez Markuta. Kaj hitro so se jablanam pridružile še hruške (viljamovka in konferans), že kmalu zatem pa so na poljih, ki se raztezajo na robu vasi, zacvetele jagode. »Zdaj imamo tri sorte jagod – clery, asia in jolly. Razlikujejo se v času zorenja. Toda v treh, štirih tednih bodo zrele že vse tri sorte,« povesta Jana in Janez Markuta o tednih, ki jima jih vsako leto zapolnijo sladki rdeči sadeži. Ti so letos tudi v krajih, nad katerimi se bohoti mogočni Storžič, pohiteli, saj so na kmetiji Markuta jagode letos začeli obirati en teden prej kot lani.
»Sprva smo kupcem, ki k nam zaidejo od vsepovsod, lahko ponudili zgolj sadje. Toda povpraševanja je bilo vse več, predvsem pa so kupci na našo kmetijo prihajali vse leto in spraševali po čem novem, domačem. Tako zdaj lahko ponudimo še suho sadje, ki je seveda raslo v naših sadovnjakih, kis, žganja, bezgov in metino-melisin sirup. Tudi iz jagod delamo sirup, poleg tega pa še kompot in marmelado. Ravno za marmelado smo letos na Ptuju, kjer vsako leto izbirajo dobrote slovenskih kmetij, prejeli že drugo zlato medaljo,« pove Jana in doda, da so poleg vsega naštetega uredili tudi njivo s šparglji, poskrbeli za nasad češenj in maline, ki se jim je pridružil še rdeči ribez. Markutovi so lani – bolj za poskus, a morda se bo tudi to prijelo – posadili prve jagode goji in aronijo.
»Povpraševanja po doma pridelanem sadju in zelenjavi je vse več. Opažava, da se mlade družine vse bolj trudijo kupovati pri zanesljivih dobaviteljih. Ljudje radi vedo, kaj jedo. In prav je tako,« opišeta sogovornika želje sodobnega potrošnika, ki jih poskušajo v Čadovljah čim bolj uresničiti.
Naj še zapišemo, da je Jana Markuta ena tistih gospodinj, ki naravnost uživajo v pripravi sladkih jedi. Tako ni čudno, da je kar iz rokava stresla nekaj najljubših in večkrat preizkušenih receptov, v katerih igrajo glavno vlogo sladke in sočne jagode. Naj teknejo tudi vam!
Jagodov narastek
Za približno 8 porcij:
- 3 beljaki
- 3 žlice sladkorja
- 200 g pretlačenih jagod
Beljake stepemo v trd sneg. Primešamo sladkor. Jagode pretlačimo in jih previdno vmešamo v sladkan sneg. Razporedimo v namaščen pekač (ali v manjše skodelice, primerne za eno porcijo). Pečemo približno 15 minut v pečici, ogreti na 180 do 200 stopinj Celzija.
Jogurtovo pecivo z jagodami
Za 12–16 kosov:
- 1 lonček jogurta
- 1 lonček olja
- 2,5 lončka sladkorja
- 3 lončki moke
- 1 zavitek pecilnega praška
- 500 g narezanih jagod
V gladko zmes vmešamo jogurt, olje, sladkor in moko, ki smo ji primešali pecilni prašek. Vlijemo v namaščen pekač in postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija. Pečemo kakih deset minut, nato povrhu razporedimo narezane jagode. Vrnemo v pečico, kjer naj bo pecivo še kakih 20 minut oziroma toliko časa, da se lepo zapeče.
