Omemba kruha vedno vzbudi množico različnih asociacij. Od konkretnih, kot je predstava hrustljave skorje pravkar pečenega, opojno dišečega hlebca, ki napolni ustno votlino s slino, do bolj simbolnih: občutka topline, domačnosti, varnosti, če ga pri hiši ne primanjkuje – dobesedno in v prenesenem pomenu besede. Širok je tudi razpon tehnik in odnosov do njegove priprave. Na eni strani rutina: iz dneva v dan enako, preizkušeno, zanesljivo, da ne bi kaj spodletelo. Na sredi so peki, ki razlikujejo vsakdanje in občasne, praznične različice, na drugem koncu tega loka pa raziskovalni in inovativni duhovi, ki venomer iščejo kaj novega, so se pripravljeni učiti, in če se le da, dodati kaj svojega, osebnega.
Med slednje spada radovedni samouk Klemen Košir, doslej avtor treh knjig, ki ponujajo vsaka svojo zaokroženo zgodbo. Imajo pa ti samozaložniški projekti tudi skupni imenovalec: avtor pri vsakem nameni izjemno pozornost videzu, vtisu, ki ga knjiga s premišljeno likovno in oblikovalsko ureditvijo naredi na kupca in uporabnika. Tretja – na 30. knjižnem sejmu izbrana za najlepšo med razstavljenimi knjigami! – je z vso ljubeznijo in spoštovanjem posvečena kruhu, ki ga doma pri Koširjevih nikoli niso pekli, ampak so ga hodili kupovat v trgovino. Seveda ne govori o vedno enakem, vsakdanjem, kot nekoliko zavajajoče nakazuje naslov; vsakdanjost je tukaj mogoče razumeti bolj v smislu vsak dan drugačne recepture in okus.
Enkrat bolj ali manj zvesto po znanem zgledu, drugič bolj po svoje. Tako se poleg domačih in udomačenih, kajzerice, pogače, čabate ali kifeljčkov ter popotnih spominov, opredmetenih v semolini, koleštri in paximandu, v knjigi zvrsti tudi nekaj vrst kruha, ki jih je avtor krstili čisto po svoje: ržo, polenton, čečina, piro, ajd in divjak. Kako in zakaj, pove v nagovoru bralcem: »Navdušiti te želim, da si vzameš tisto uro časa za delo in daruješ kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje in te obdarijo z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom, da si rečeš, en klinc, in spečeš pač najboljši kruh, kar jih je.«
Recepti za vsako od devetnajstih vrst so skupaj z nazornimi fotografijami posameznih faz priprave tako natančni in obsežni, da na tem mestu za nobenega med njimi ni dovolj prostora. Za silo jih lahko nadomestimo z napotki za pomladno solato s suhim črnim kruhom iz zadnjega dela knjige.
POMLADNA SOLATA S SUHIM ČRNIM KRUHOM
Za veliko skledo:
- pol kg dobro sprane in odcejene berivke
- 2 kosa na kocke narezanega suhega črnega kruha
- 1 večji nastrgan korenček
- 2 sladko-kisli čvrsti jabolki, narezani na kocke
- pest prepraženih bučnih semen
- pest drobno nasekljanega drobnjaka
- drobno nasekljan strok česna
- oljčno olje po okusu
- jabolčni kis po okusu
- sol po okusu
V večjo skledo stresemo na kocke narezani rezini suhega črnega kruha. Kocke polijemo z oljčnim oljem in kisom, dodamo nasekljan ali stisnjen strok česna in drobnjak. Z rokama dobro premešamo, da se sestavine pomešajo med sabo in kruh vpije tekočino. Pustimo stati pet minut. Medtem pripravimo berivko. V eni ali dveh vodah jo speremo, odstranimo morebitne plevele in slabe lističe ter jo na koncu odcedimo. Korenček olupimo in nastrgamo na drobne trakove. Bučna semena na suho prepražimo v ponvi, toliko, da se segrejejo in zadišijo. Jabolki olupimo, odstranimo semena in ju narežemo na koščke. Vse sestavine denemo v skledo poleg napitih kock kruha. Solimo, dobro premešamo in takoj postrežemo kot samostojno jed za malico, kosilo ali večerjo.