Kjer je obed sredozemski užitek

Simbol slovenske obale in našega obmorskega turizma je gotovo Piran. Ne glede na letni čas obiskovalca to mesto solinarjev in ribičev vedno znova navdušuje s kulturno dediščino, arhitekturo, zgodovino in predvsem pridihom Sredozemlja. Za številne generacije je prvi stik z morjem ter kraj, kamor se radi vračamo po nova doživetja ter užitke. Ob obujanju prijetnih osebnih spominov tam poleg morja, sonca, sprostitve in zabave vedno odkrijemo kaj novega. To je nemalokrat upravičeno povezano tudi s kulinariko.

Le malo kje v Sloveniji je na tako majhnem prostoru toliko izvrstnih gostinskih lokalov in v njih toliko prizadevnih kuharskih mojstrov. Ste tudi vi tam prvič pokusili ribjo juho, rižoto z morskimi sadeži, solato iz hobotnice, škampe, jastoga, blitvo, školjke klapavice, ladinke (dondole) in jakobove pokrovače (kapesante), da vrste morskih rib, od sardel do brancinov, orad in kovačev, ne omenjamo?

Zdrav sredozemski način prehranjevanja je danes smernica in vse sestavine za pripravo teh jedi so na voljo tudi drugod. A so kljub temu v blagi piranski klimi in ležerni domačnosti drugačne, pa čeprav jih doma pripravljamo po istih receptih. So poseben užitek in način življenja, sploh če so postrežene ob obmorski piranski promenadi.

Med kar nekaj restavracijami, ki jim je skupna enkratna lokacija tik ob morju in to, da so v vseh letnih časih, še zlasti pa poleti, njihove terase živahno polne, prednjačita največji dve, Pavel in Pavel 2. Obe sta družinski gostišči, ki ju vodi najbolj prekaljen, spoštovan in znan piranski gostinec Pavel Lovrečič. Restavracijo Pavel sta z ženo Julijano odprla pred 51 leti, ko tam z izjemo dveh gostišč turist še ni našel nič drugega. Bila sta prva v Piranu, ki sta se v tistih časih rojevanja turističnega mesta pogumno podala v zasebništvo.

O tem ta vztrajen Istran, ki je v tistih socialističnih časih oral ledino našega zasebnega gostinstva, pravi: »Ko se je končala poletna sezona, so državna podjetja zaprla restavracije in hotele ter nas, zaposlene, poslala domov. Sezonskega dela sem imel dovolj. Želel sem odpreti svoj lokal. Tu na piranskem obrežju sem našel stavbo, ki je bila v zelo slabem stanju. Po temeljiti obnovi smo jo kot gostilno Pavel odprli leta 1965 in odločil sem se, da bo to resna restavracija, drugačna od drugih, lepo urejena in s ponudbo za dobre goste. Prijela se je, saj je bila v marsičem boljša od družbenih.«

Kuharska žilica

Raziskoval je, katere in kako začinjene jedi imajo gosti radi, začel je uvajati takšne, ki jih drugje niso poznali in veliko je hodil v tujino. »Do danes sem obiskal boljše hotele in restavracije v številnih državah. Povsod me zanima vse o tamkajšnjem gostinstvu, o urejenosti lokalov, načinu dela, skratka njihove izkušnje. Tako se danes k nam vračajo gosti z vsega sveta, na priporočila prihajajo novi in tudi ambasadorji ter znane osebnosti so med njimi. Ne skoparijo s pohvalami naše kuhinje,« pravi kljub svoji siceršnji skromnosti prekaljeni 76-letni gostinec, ki še poprime za delo, ob tem pa rad poklepeta z gosti.

V neposredni bližini Pavla je leta 1990 nastala še gostilna Pavel 2. Ponudba obeh gostišč je enaka, le da drugo vodi njegova hči Liliana, ki se je izšolala na turistični šoli v Opatiji. V skoraj 30-članskem kolektivu, ki lahko pogosti kar okoli 500 gostov, sta tudi sinova Valter in Roberto, čeprav sta v Italiji končala fakulteto.

Njihova kuhinja je mednarodna, s poudarkom na sredozemski. Jedi pripravljajo po izvirnih hišnih receptih, pa naj gre za ribe, jastoge, raroge, škampe, školjke, jedi iz prvovrstnega mesa in številne druge poslastice. »Ker imajo Italijani najraje morske specialitete, je veliko jedi prilagojenih njim. Imamo specializirano ponudbo jedi po dostopnih cenah,« dodaja Lovrečič. Znani so tudi po pestri pripravi svežih jadranskih jastogov iz njihovih dveh bazenov, skozi katera se pretaka morska voda. Preden se znajdejo na krožniku, jih sladokusci spoznajo še žive. Pripravljajo jih kuhane, pečene na žaru, v omaki s testeninami … Pri Pavlu so bili tudi med prvimi, ki so spoznali kakovost piranskega brancina iz gojišča Fonda.