Kljub temu da arašidi pogosto žanjejo sloves nezdravega prigrizka, ki je najbolj idealen za posedanje pred televizorjem, so lahko tudi povsem zdravo živilo. Ekipa znanstvenikov z Univerze na Floridi je ugotovila, da so zelo bogati z antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi srca in žilja ter nekaterimi vrstami raka. Tako kot večina oreščkov tudi zemeljski oziroma arašidi vsebujejo veliko beljakovin in do organizma prijazne, nenasičene maščobe. Precejšnje količine maščob so značilne za vse vrste oreščkov in temu primerno visoka je njihova kalorična vrednost. Za pred televizor nikakor niso najboljša izbira, vsaj če niste prej naredili kroga ali dveh! So pa krasen priboljšek ob športnih ali drugih psihofizičnih naporih, saj telesu pomagajo premagovati stres, ki ga takšni napori zahtevajo.
Na žalost so arašidi, podobno kot jagode, po naravi med bolj alergenimi živili, zato jih marsikdo ne sme uživati.
Tropski kikiriki
v domačem lončku
Arašidi, kikiriki ali zemeljski oreščki, kot jim pravimo, so plodovi rastline Arachis hypogea, ki izvira iz Južne Afrike, Bolivije in Brazilije. Rastlina je stročnica in enoletnica. Gre za približno 70 cm visok grm, ki ima na koncu vejic cvet. Po oprašitvi se vejica zadre v tla, kjer dozori v strok, iz katerega potem oluščimo kikirikijev plod. Rastlina je tropskega izvora in potrebuje za dobro rast temperature od 20 do 30 stopinj Cezija in kakšnih 180 do 200 dni ugodne vegetacijske dobe. Seveda jih je kljub temu mogoče v omejenih razmerah gojiti tudi pri nas v rastlinjakih ali kot lončnico v stanovanju. V toplejših mesecih se kikiriki zunaj počuti povsem zadovoljivo, težave z rastjo so bolj v zgodnji spomladi. Takrat lonce s sadikami hranimo v notranjih prostorih, da lahko že dovolj zgodaj začnejo dolgo pot rasti, cvetenja in zorenja. Pozneje je rastline v loncih najbolje premakniti na kakšno sončno teraso, paziti moramo le, da v času cvetenja ne bo izpostavljena dežju, saj to znatno zmanjša možnosti oprašitve.
Hvaležen dodatek pri pripravi jedi
Če niste navdušeni nad gojenjem grmovja v stanovanju, seveda na voljo vedno ostane ponudba v trgovinah. Poleg vrste v olju praženih in soljenih arašidov je mogoče na trgovskih policah najti bolj naravne različice. Od neoluščenih in sušenih, oluščenih in nepraženih do suhopraženih ali zgolj rahlo soljenih. Ponudba v resnici ni majhna, saj so zelo hvaležna kulinarična sestavina ali bolje rečeno dodatek, ki ga je mogoče uporabiti pri pripravi najrazličnejših slanih in sladkih jedi. Pogosto se uporabljajo v mesnih jedeh, v mešanicah prežene ali kuhane zelenjave, testenin, rib. Krasno se podajo na riž, h krompirjevim jedem ali gobam in celo v juhe oziroma najrazličnejše omake.
V sladkih jedeh se jih pogosto uporablja kot posip ali za pripravo sladkih krem. Na slano jih znajo v receptih zelo inovativno uporabljati v azijskih krajih. Tam so stalni spremljevalec vsakodnevne kuhinje. Njihov okus hitro popestri bolj enolično hrano, sploh če so rahlo popraženi na ponvi brez olja, se spremenijo v dišečo poslastico, ki jo tudi povsem povprečen kuhar lahko vključi v svoje jedi. In še nekaj, suho in zmerno praženje jim sploh ne škodi, ampak jih, tako zagotavljajo prej omenjeni strokovnjaki, praženje celo obogati z nekaterimi snovmi, ki imajo antioksidativne učinke. Seveda ne gre pozabiti, da so arašidi visokokalorično živilo z obilico maščob, zato je pametno malo popaziti pri vnosu iz drugih virov.
Arašidovo olje in maslo
Kikirikijeva struktura je kot naročena za stiskanje olja ali pripravo arašidovega masla. O prvem bi imeli veliko povedati v južnoindijski in kitajski kuhinji, saj ga tam uporabljajo kot osnovno olje za vrsto jedi. Za drugega bi moledovali vsi pravi Američani, saj ima v tej čezoceanski kulturi prav posebno čaščeno mesto. Pri nas se ne prvi ne drugi nekako ne primeta in nimata večjega kroga oboževalcev, kljub temu da sta precej prijetnega okusa. Hladno stisnjeno arašidovo olje da jedem blag oreščkast priokus, lahko ga uporabljamo za solate, mesne pečenke, jedi v voku ali prežganke. Vsebuje od 20 do 30 odstotkov mononenasičenih maščobnih kislin in od 55 do 75 odstotkov polinenasičenih ter vitamin E pa tudi oleinsko in linolejsko kislino, kar ga po sestavi ob bok postavlja oljčnemu, le da je na vročini bolj obstojno in tako bolj primerno za cvrtje in pečenje. Arašidovo maslo je močna energijska hrana, ki vsebuje veliko maščob, zato je precej na slabem glasu. Poleg tega so industrijske različice pogosteje narejene z obilo soli in preveč praženimi arašidi, na koncu pa masi dodajajo še velike količine rafiniranih olj. Takemu maslu se je seveda bolje na daleč ogniti, še posebno zato, ker priprava domače različice res ni zahtevna.
