Vsaka knjiga ima svojo zgodbo: kdaj, kje, zakaj in kako je nastala. Pri kuharicah te zgodbe praviloma niso prav dolge, še manj dramatične. A pravila imajo izjeme. Ena takih je kuharska knjiga – natančneje šop listkov z recepti –, ki jo je s sojetnicami v peklu koncentracijskega taborišča Ravensbrück sestavila koroška Slovenka Ángela Piskernik, ugledna botaničarka in prva naravovarstvenica v današnjem pomenu besede.
Znanstvenica, ki je imela rada kuho
Piskernikova je bila predvsem znanstvenica, ki je, kolikor je znano, kuhala le, kadar in kolikor je morala. V posebnih razmerah v nemških koncentracijskih taboriščih, kjer nesrečni interniranci niso bili le žrtve sistematičnega nasilja in bolezni, temveč so umirali tudi zaradi stradanja in onemoglosti, pa je odnos do hrane dobil povsem drugačne razsežnosti. Znana so pričevanja do kraja izčrpanih internirancev iz Mauthausna, Dachaua in drugih krajev trpljenja in umiranja, kako so se v gluhih nočeh šepetaje pogovarjali o tem, kdaj in kje so najbolje jedli! Mnogim so morda prav te misli pomagale preživeti še eno noč, še en dan …
Ángela Piskernik je kot izobražena ženska, prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovnih ved, razumela ozadje in pomen teh vzgibov na robu med življenjem in smrtjo. Zavedala se je, kako dragoceno bi bilo pripovedi sotrpink obvarovati pred pozabo in izničenjem, zato jih je zapisovala na listke in skrivala pred nepoklicanimi. Koliko je s tem tvegala, se je izkazalo, ko so jih nekaj odkrili, saj jo je le prepričljiv zagovor, da ne gre za nekakšna tajna sporočila, rešil krematorija. Po vojni je vsebino listkov prepisala v zvezek, za kaj več pa ni bilo časa. Takrat so bila v ospredju druga vprašanja, zanjo predvsem zaposlitve in nadaljevanja znanstvenega dela. Piskernikova s samostojno in pokončno držo, ki jo je izpričala že z javnim delovanjem pred plebiscitom na Koroškem, zaradi česar tam kljub doktoratu ni dobila službe in je morala oditi v Jugoslavijo, ni bila v najboljših odnosih niti s povojnimi komunističnimi oblastmi. Kljub tesnim stikom z družino Borisa Kidriča do aretacije novembra 1943 in prestanemu trpljenju v taborišču so ji po vrnitvi dodelili le skromno stanovanje. Več ji je pomenilo, da so ji na čelu Prirodoslovnega muzeja omogočili raziskovalno delo in stike z najuglednejšimi evropskimi naravoslovci in naravovarstveniki.
Lačne smo si pravile recepte in se nam je zdelo, da to pomaga proti lakoti …
To so uvodne besede Ángele Piskernik v prepisu receptov, ki v zvezku obsegajo od 78 od 88 strani. Spremljajo jih podatki o avtoricah, nekatere tudi kratka pojasnila in preproste skice. Sledi popis vsebine od sorodnikov in prijateljev prejetih paketov s sladkorjem, suhim sadjem, marmelado, klobasami in drugimi živili, ki so taboriščnicam pomagali preživeti. Zdaj so ti zapisi skupaj s pismi ter drugimi dokumenti in predmeti iz njene zapuščine shranjeni v Arhivu Republike Slovenije. Najbolj nenavadnemu dokumentu v tej mapi je nedavno namenil posebno pozornost režiser in scenarist Amir Muratović s sijajnim dokumentarnim filmom Kuharska knjiga dr. Ángele Piskernik. Gradivo bo s potrebnimi komentarji v uredništvu Katje Stergar doživelo tudi knjižno objavo.
V taborišču zapisani recepti so zelo raznovrstni
Na primer za »nadevane melanzane« Anice Engler, za več vrst cmokov Annite Gripp ter za cufanke ali Vrbnikove skipneke in cufanke s krompirjem Mare Haderlap. Med njimi so tudi napotki za mešanico, zapisani po pripovedovanju Golobove mame – Marjance Golob, rojene Šiftar, po domače Tajnetove Marjanice s Praprotnega pri Škofji Loki. Njena kalvarija se je začela marca 1942, ko so jo zaprli v Begunje, nato pa s hčerama odpeljali v taborišče, kjer je bila kar štirikrat izbrana za smrt, a se je vedno rešila. Hči Manca Golob Filipič je leta 1971 v zborniku spominov na Ravensbrück med drugim navedla, da je bila z mamo pogosto v družbi Ángele Piskernik. Skupaj so preživele tudi zloglasni marš smrti in se poleti 1945 vrnile v domovino.
Mešanica
1. Kislo repo in malo ješprenja skupaj kuhati 2 do 3 h.
2. Posebej skuhaš fižol (3 h).
3. Posebej kuhaš nekaj krompirjev in jih pasiraj v kuhano repo ali naribaj surov krompir, ki se z repo vred naj kuha (krompir se v nečem kislem nikoli ne skuha). Če nimaš krompirja, pa kuhano repo malo potresi z moko.
4. Ko je vse posebej skuhano, zmešaj in zabeli z ocvirki.