Kako otroke prepričati, da bodo jedli zelenjavo

Najprej nekaj vprašanj za vse starše vrtičkarjev, šolarjev in dijakov. Ali veste, kaj vaši otroci jedo v vrtcih in šolah? Vam to sploh povedo? Pa je hrana v šolski jedilnici okusna? Se ob omembi šolskega kosila nakremžijo ali pridejo domov z vzkliki, da je lazanja iz šolske kuhinje naravnost odlična? Moji dve osnovnošolki spadata v skupino otrok, navdušenih nad šolskimi kuharicami in kuharji, verjamem pa, da povsod nimajo te sreče.

Ravno zato so se pred nekaj leti v podjetju Kotányi lotili kuharskih delavnic, s katerimi so želeli osvežiti jedilnike na šolah in vrtcih. »Doslej se je delavnicam pridružilo okoli petdeset šol in vrtcev. Te so potekale po skoraj vsej Sloveniji, nekoliko manj jih je bilo edino na Gorenjskem,« je o projektu, ki so se ga lotili v sodelovanjem s kuharskim mojstrom Tomažem Vozljem, povedala Katarina Pivk, vodja marketinga in prodaje v podjetju Kotányi.

Kaj je torej tisto, kar bi kazalo v slovenskih šolskih kuhinjah najprej spremeniti? »Dostikrat je hrana prekuhana, zato izgubi okus in je otroci ne marajo. Predvsem v vrtcih zelenjava ostaja na krožnikih, samo zato ker ni pravilno narezana,« pojasni Tomaž Vozelj in vzame v roke nož. Najprej nareže korenje na tanke kolobarje, nato na čisto majhne kocke. »Kolobarjev mali otroci ne bi mogli jesti, z drobnimi kockami korenja pa nimajo problema. Tudi por je treba pravilno narezati in ga otroci pojedo,« mimogrede namigne predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije.

Ob vprašanju, kako se po šolskih in vrtčevskih kuhinjah lotevajo priprave mesa, sogovornik ugotavlja, da ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jim jih ponuja sodobna tehnologija. »V vsaki šolski kuhinji je zmogljiv konvektomat, a tega pogosto uporabljajo le na omejeno število načinov. Zakaj ne bi mesa na nizki temperaturi kuhali čez noč? Ko šolskim kuharicam predstavimo to možnost, se zna zgoditi, da naletimo na zid, na niz pomislekov in vprašanj, češ ali je to sploh izvedljivo. Seveda je,« pravi Tomaž Vozelj in ne pozabi omeniti, da so v šolskih kuhinjah, ki to možnost preizkusijo, naravnost navdušeni nad rezultatom.

Nato ponudi dva koščka podzemne kolerabe. Prva, kuhana v vodi, ima tisti značilen okus, druga je med pečenjem v pečici postala prijetno sladkasta. Takšno, pečeno v pečici, Tomaž Vozelj doda juhi, ki jo premeša s paličnim mešalnikom in začini tudi z belim poprom in kardamomom. »Belim poprom zato, ker zna otroke od poskušanja jedi odvrniti že sled temnejšega popra,« pojasni.

Pomaknemo se po jedilniku naprej. Tomaž Vozelj, ki se za lonci tokrat suka skupaj s prepoznavnim kuharskim obrazom in članom slovenske kuharske reprezentance Grego Rozmanom (Restavracija Lambergh, Dvorska vas pri Begunjah), na drobcene kocke nareže korenje, zeleno in peteršilj, iz pora pa pod ostrim nožem nastanejo tanki rezanci. »Kaša ne sme biti prekuhana,« še enkrat ponovi kuharski mojster.

Sledi ribji brodet, pripravo katerega je Tomaž Vozelj sila poenostavil. V pečici je popekel ribe, na štedilniku pa skuhal omako. Ko se oboje združi, se okusi povežejo. »Otroci pogosto ne marajo polente. Če jo popestrimo s pisanimi koščki zelenjave, je zgodba drugačna,« pravi.

Nazadnje Vozelj in Rozman predstavita še sladko proseno kašo. Tej sta dodala naribana jabolka in nasekljane suhe slive, narastek pa še topel premazala z manj sladko slivovo marmelado, ki je poskrbela za piko na i.

Da ne bi samo teoretizirali, danes objavljamo nekaj njunih receptov, ki jih lahko pripravijo tako kuharji v šolah in vrtcih kot tudi starši v domači kuhinji. Če nam najmlajši pomagajo in režejo zelenjavo ali pomagajo stehtati navedene količine, bo šlo kosilo toliko bolj v slast!