Veliko ljudi nima prave predstave, kako močno je pivo oziroma koliko alkohola vsebuje. Običajna, teh je največ na tržišču in jih pije večina pivopivcev v lokalih ali doma, vsebujejo okoli pet odstotkov alkohola na volumen. Drug način je merjenje alkohola na težo, a je prvi vsesplošen in ga uporabljajo skoraj vsi.
Pivo, ki ima pet odstotkov alkohola, je v primerjavi z vinom za več kot polovico lažje. Kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, koprska malvazija, ima 12 % alk. na vol, union in zlatorog 4,9 %. Razlike utegnejo biti zelo velike. Mariborski zeleni silvanec letnik 1958 je imel 11 %, ritoznojčan (laški rizling) letnik 1958 11,8 %, chianti montecastello iz Firenc 12,5 %, muškatni silvanec Kerenčič (1958) 13,5 %, cream šeri iz Jereza pa celo 17,8 %.
Najmočnejša vina do 15,5 odstotka
Žgane pijače so še neprimerno močnejše, viski racke je imel 40,3 %, ruska vodka okhotnichya pa 45 %. Seveda to niso ekstremi, ampak povprečne vrednosti. Najmočnejša vina naj bi imela okoli 15,5 % alkohola, desertna še več. A to prepustimo strokovnjakom za vino.
Najmočnejša pijača nasploh je absint, ki ima do 70 % alkohola, vodka in viski do 50 %, rum do 35 %, posebna vina do 20 %, najmočnejše pivo pa naj bi bilo schorschbräu schorschbock s 57,5 %. V zvezi s to pijačo, namerno je ne bomo več imenovali pivo, obstaja niz nejasnosti, med drugim celo domneva o umetnem dodajanju alkohola. Takšne pijače so vse prej kot običajne in kar nekako zaudarjajo po lovu na rekorde.
Lahka piva: manj kot štiri odstotke
Raje ostanimo pri pivu. Največ, ki ga varijo po vsem svetu, je spodnjega vrenja plzenskega, dortmundskega, münchenskega tipa. Alkoholna stopnja se vrti približno od 4 do 5,5 %. Vse preostale vrste lahko opredelimo kot lahka – z manj kot 4 %, in močna – z več kot 5–5,5 %.
Tudi močna so lahko močna samo do neke mere, preostalo je le tekmovanje za prestiž in rekorde. Avstrijska pivovarna 1. Welser Gastbräurei ponuja gerstl bock bier brand moči 40 %. Pivovarna Härke iz nemškega mesta Peine pa bier brand moči 38 %. Gasthaus Brauerei iz Wormsa ima pijačo hagenbitter moči 35 %. Seveda takšna ekstremna piva po vseh kriterijih izpadejo iz kategorije pijač, imenovanih pivo, to so likerji in destilati, pripravljeni iz piva. Tudi po okusu bi le malokdo lahko ugotovil, da je to naš vsakdanji 'pir'.
Močno pivo tudi Laško
Kaj je torej zares močno pivo? Pivovarna EKU – Erste Kulmbacher Actienbraurei – se že vrsto let ponaša s svojim zvarkom EKU 28, na etiketi tudi piše najmočnejše pivo na svetu, moči 28 %. Številne druge pivovarne so že varile zelo močna piva, med njimi tudi Laško. Leta 1985 so ponujali krpana, toda na etiketi je pisalo 30 % ekstrakta, kar seveda ni niti približno toliko alkohola (okoli 12,5 %).
V enem od prejšnjih prispevkov smo že naštevali razne vrste močnega piva, to so predvsem opatijska piva iz Belgije, Nizozemske in še nekaterih držav. Močno bomo prepoznali po nazivu dubbel ali tripel. Kot primer lahko navedemo belgijski grimbergen tripel moči 9 %. Takšna piva so seveda prava in so zelo močna, nekatera celo presegajo običajna vina. Poleg Belgijcev v zadnjem času prednjačijo pri močnih pivih še Poljaki. Belfast pivovarne Jablonowo ima 8,1 % alkohola. To, kar je za Poljake mocno, je za Ruse krepkoe, na primer krasni bik iz Vladivostoka moči 7,8 %. Trenutno najmočnejše slovensko pivo je najbrž Kratochwillov porter jakosti 6,6 %.
Kdaj piti lahko pivo?
Po drugi strani imamo lahka, da ne rečemo slabotna piva. Marsikdo bi jih lahko ocenil kot brezalkoholna. Tudi o teh smo že pisali, zato si bomo ogledali zares lahka. Namen tako različnih vrst piva je seveda odvisen od kraja, časa in okoliščin. Ob jedi, pri kosilu in večerji bomo pili običajna, srednje jakosti okoli 5 %. V veseli družbi, ki ji ne sledi vožnja avtomobila, bomo uživali ob močnejših, specialnih in desertnih vrstah, za osvežitev zjutraj med delom ali pri športu pa zelo lahka z izjemno majhno stopnjo alkohola. V to kategorijo vse bolj posegajo radlerji in čisto brezalkoholna piva.
Pri nas poznamo v glavnem le srednje močna piva, zato izbor ni možen, v Belgiji pa varijo piva, ki imajo le dober odstotek alkohola. To je še vedno pivo, ne zmanjšuje pa delovnih ali vozniških sposobnosti. Kot primer lahko navedemo leroy bruin jakosti 1,8 %. Tudi Čehi poznajo zelo lahka piva, sedmičko 7° (ne varijo ga več) in osmičko 8°. Najlažja osmička ima okoli 3 % alkohola. Nemška leichtbier piva vsebujejo od 0,5–1,5 %. Anglosaški svet je že preplavljen z light beer – lahkim pivom, ki vsebuje dosti manj alkohola kot običajna. Avstralski swan light se ponaša z napisom na etiketi 0,9 % alkohola. Temu vzorcu je sledila že večina držav, ki imajo lastno pivovarsko industrijo.
Tako se razpon jakosti stalno veča: po eni strani varijo vse lažja piva, po drugi vse močnejša. Namen je jasen, vsakomur in za vsako priložnost primerna pijača. Kdor se drži teh pravil, se prav verjetno ne bo zapletel v razne nevšečnosti, na primer pridržanje zaradi alkoholiziranosti ali celo zaplemba vozila, da o prometnih nesrečah niti ne govorimo.
