Čas med zimo in pomladjo je kulinarično najbolj dolgočasen, saj naravne, sezonske zelenjave praktično ni. Seveda je ozimnica čisto v redu, še posebno kislo zelje in repa, pa primerno skladiščena jabolka, hruške, koleraba in korenček. Med svežimi stvarmi pa kraljujeta ohrovt in droben radič. Vse dobro, se ju nič ne branim, prav inspirativno pa ni. Če kdaj, potem marca pojem preveč žitaric in suhih stročnic, popijem premalo tekočine in zgubljam sled za vitamini.
Moj prvi ukrep so domači, home made kalčki, in to čisto navadni alfalfa. Naredim jih iz semena lucerne (nemške detelje). Dobijo se v vsaki bio trgovini pa tudi v semenarnah, treba je le pogledati, da so namenjeni kaljenju, ker v semenarnah prodajajo tudi zelo strupena semena. Ne vem sicer, kako takšna semena zemlja prenese, po moje prav tako slabo kot bi jaz. Skratka, postopek kaljenja je preprost. Na dno kozarca za vlaganje dam semena lucerne, eno žlico, ne več, jih prelijem z vodo in pustim čez noč. Zjutraj vodo odlijem, kozarec pa pokrijem s kosom gaze, spnem z elastiko in položim vodoravno, da so semena razporejena po večji površini. Vse, kar je treba narediti, je to, da jih vsako jutro in zvečer sperem pod pipo, kar skozi gazo. Kozarec po spiranju obrnem z odprtino navzdol, da vsa voda odteče, nato pa spet položim vodoravno in potresem. Po treh ali štirih dneh se bo napolnil s krasnimi svežimi poganjki. Najboljši so, ko so dolgi kakšen centimeter. Takrat je njihova hranilna vrednost največja. Pred uporabo jih je dobro sprati v cedilu.
Kaj početi s kalčki? Moj najljubši alfalfa sendvič je kos koruznega kruha, premazan z gijem (prekuhano maslo) ali kozjo skuto in na debelo obložen s kalčki. Radodarno jih dodajam tudi solati, tisti iz radiča. Pred dnevi sem na vrtu našla za družbo radiču in kalčkom že prvi regrat. Za dneve, ko ni časa niti za sendvič ali solato, pa je najboljša rešitev smuti.
Za smuti potrebuješ le dober mešalnik, blender, z ostrimi noži. Če kupujete novega, velja pravilo, da je dražji boljši. Cenene variante se ne obnesejo, ker zelenajave ne zmorejo zmleti gladko. Vedno ostanejo vlakna, in to v smutiju ni zaželeno. Še večja težava so oreščki, ki so za slab mešalnik prezahtevni. Lahko ga skuriš ali pa ostanejo oreščki v koščkih, namesto da bi se spremenili v kremo in zgostili smuti. V nobenem primeru nisi zadovoljen. Za smuti je treba včasih tekočino, vodo, sok ali juho, dodati, da bi sploh lahko mešali, odvisno od sestavin. Ko postane preredek, pa ga gostimo. Za zgoščevanje je uporabna tudi kokosova moka, ki je moje novejše odkritje. Prej kokosa v taki obliki nisem poznala. Gre za moko, ki odlično zgosti smuti, omako ali juho. Ni je treba kuhati, lahko pa jo, seveda, če želimo. Kokosova moka nadomešča pšenično pri peki, še posebno kadar pečemo brezglutensko. Smuti uspešno zgostijo tudi ovseni kosmiči, ki popijejo tekočino.
Alfalfa kalčke uporabim v slanih in sladkih variantah smutijev, tudi to je njihova prednost. So namreč brez izrazitega okusa, medtem ko so drugi kalčki, na primer iz gorčice, malo ostri. Pest kalčkov, malo dobrega kakava, še par malenkosti v blender in veselo pomladi nasproti.
Sladek smuti s kalčki
Za dva kozarca potrebujemo pest alfalfa kalčkov, dve žlici ovsenih kosmičev, banano, žlico navadnega surovega kakava v prahu, žličko medu ali drugega sladila (na primer agavin sirup, melaso) in žlico kokosove moke v prahu (ne fino mlet kokos, ampak prav moka, ki zgosti smuti). Kalčke dobro speremo na cedilu pod tekočo vodo. Kokosovo moko gladko razmešamo v malo vode. Vse sestavine stresemo v blender in prilijemo toliko vode, da lahko zmešamo. Smuti naj bo tako gost, da ga lahko pijemo ali pojemo z žlico. Najboljši je svež, če ga pripravljamo za take away kot odlično poživitveno malico, pa nalijemo več vode, ker se bodo kosmiči še napeli. Do uporabe shranjujemo na hladnem in pojemo čim prej. Ni ravno lepe barve, je pa okusen in predvsem poln vitaminov in mineralov v naravni obliki.
